Članki

Slovenija zadane cilje zaenkrat izpolnjuje

Datum: 13. 6. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: Miro Jakomin

Pereč problem še naprej ostaja zmanjševanje emisij v prometu.

Slovenija zadane cilje zaenkrat izpolnjuje

Institut Jožef Stefan je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor predstavil drugo Podnebno ogledalo Slovenije, ki kaže, da Slovenija izpolnjuje zaveze glede zmanjšanja emisij TGP energetsko podnebnega svežnja EU in mednarodnih obveznosti. V letu 2017 so zabeležili zmanjšanje emisij, ki niso zajeti v shemi EU za trgovanje z emisijami, za skoraj tri odstotke. Največji deleži v strukturi prispevkov toplogrednih plinov, skoraj 51 odstotkov, prispeva promet, sledijo kmetijstvo s 16 odstotki, stavbe z enajstimi odstotki, industrija z desetimi odstotki, sektor proizvodnje električne energije in toplote s petimi odstotki ter sektor ravnanja z odpadki s petimi odstotki. Podatki torej kažejo, da Slovenija cilje zaenkrat izpolnjuje. To pa še ne pomeni, da jih bo izpolnjevala tudi v prihodnje.

Po besedah vodje Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan mag. Staneta Meršeta je drugo Podnebno ogledalo pokazalo, da so se v zadnjem letu finančna sredstva za te namene povečala za 60 odstotkov, največ za ukrepe URE. Povečuje se tudi delež iz Podnebnega sklada. Pomembno je, da se ukrepi izvajajo čim bolj ciljno usmerjeno. V preteklosti smo bili najbolj uspešni na področju obnove stavb, kjer imamo tudi najbolj kvalitetne kriterije za spremljanje učinkov. Spodbudno je tudi to, da se povečuje finančni učinek subvencij. Torej z manj finančnimi sredstvi dosegamo večje zmanjšanje emisij. Eno ključnih priporočil letošnjega podnebnega ogledala je, da je v prihodnje treba za vsak ukrep opredeliti tudi količinske cilje zmanjšanja emisij. Letošnje ogledalo prinaša tudi vrsto novosti. Najpomembnejša med njimi je spletna verzija kazalcev, ki je sedaj dostopna v sklopu Kazalcev okolja na spletni strani ARSO. Trendi so pozitivni, a naslednji koraki bodo bistveno bolj zahtevni. Teh ne bo brez večjih infrastrukturnih rešitev, ki zahtevajo sistematične pristope in načrtovanje, za kar je potrebno tesno sodelovanje vseh akterjev, je še poudaril.

S slednjim se je strinjal tudi minister za okolje in prostor Simon Zajc, ki je poudaril, da je s tem mišljeno sodelovanje vseh ministrstev, vseh občin, vseh podjetij in vsakega posameznika. Podnebne spremembe bodo namreč vplivale prav na vse. Če se ozremo nazaj, na to, kar smo naredili, smo lahko zadovoljni. To pa je razlog, da smo lahko pri pripravi Dolgoročne podnebne strategije in NEPN, za kar je pristojno ministrstvo, ambiciozni. V njej bomo zastavili nove cilje, ki jih bomo morali doseči.

Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer je zbranim predstavil, kako na ministrstvu razmišljajo o dosedanjih in prihodnjih aktivnostih. Zmanjševanje emisij je tesno povezano tudi s področjema obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE). Glede doseganja cilja za OVE do 2020 smo na kritični poti, saj je pred nami le dobro leto in pol, v katerem želimo nadoknaditi, kar nismo v osmih letih. Kljub temu še vedno razmišljajo proaktivno. Ministrstvo je zato pristopilo k dodatnimi aktivnostmi, s čimer se Slovenija lahko približa ali celo doseže zadani cilj. Sedaj je čas, da postavimo nove temelje za naše nadaljnje uspehe. Na ministrstvu pripravljajo NEPN in EKS, ki bosta osnova za nadaljnje ukrepe za prehod v nizkoogljično družbo. Vse odločitve moramo sprejemati izredno premišljeno in določiti pravilen tempo, da bomo dosegli najboljše možne rezultate.

Podnebne cilje si zastavljajo tudi občine

Osvežen je je tudi Lokalni semafor podnebnih aktivnosti, spletna aplikacija, ki omogoča občinam spremljanje napredka in medsebojno spodbujanje pri izvajanju ukrepov za boljše podnebje. Občine igrajo zelo pomembno vlogo zlasti na področju mobilnosti, odpadkov, stavb, izkoriščanja obnovljivih virov energije in rabe tal.

Vse več občin je takšnih, ki se zavezuje k dolgoročnejšim ciljem. V Sloveniji imamo 37 občin, ki so pristopile h Konvenciji županov in si zastavile cilje za zmanjšanje emisij do leta 2020. Najbolj ambiciozna med njimi je občina Idrija, ki se je že leta 2015, kot ena prvih občin v Evropi, zavezala k zmanjšanju emisij za 40 odstotkov do leta 2030. Poleg Idrije si je cilj za leto 2030 zastavila še Mestna občina Novo mesto.

Podatki kažejo, da so v 152 občinah v obdobju 2011-2018 prenavljali javne stavbe v lasti občine s spodbudami iz sredstev evropskega Kohezijskega sklada. V zadnjih dveh letih so največ stavb energetsko prenovili v Ljubljani, in sicer 70.000 m2. Leta 2018 je bilo več tovrstnih investicij kot leto pred tem, prav tako se izboljšuje problem energetske revščine ter povečuje delež električnih vozil. Ti so registrirani že v 153 občinah. Sončne elektrarne so prisotne v vseh občinah. V Letu 2010 je bilo teh za 15 MW, danes pa njihova skupna inštalirana moč znaša že 275 MW.

Stavbe so v vseh občinah prenavljala tudi gospodinjstva s spodbudami Eko sklada. V obdobju 2011-2018 je Eko sklad z dobrimi 161 milijoni evrov nepovratnih sredstev spodbudil za 910 milijonov evrov naložb v gospodinjstvih.

Kot so na okrogli mizi na temo priprave in financiranja podnebnih ukrepov v občinah ugotovili sogovorniki, so ključne težave podnebnih investicij na lokalni ravni neenakost pri prejemanju sredstev, kjer so mestne občine v veliki prednosti, pomanjkljivo sodelovanje med občinami oziroma premalo regijskega povezovanja ter slabo pripravljeni projekti s strani občin.

Direktorica Direktorata za okolje na MOP mag. Tanja Bolte je poudarila, da so občinam in občanom na voljo sredstva iz podnebnega sklada za ureditev kolesarskih infrastruktur, polnilnih postaj in subvencij nakupov okolju prijaznih vozil. V desetih letih so iz sklada financirali 110 tisoč naložb. Denarja je dovolj, treba je samo kvalitetno pripraviti projekte, pri čemer pa imajo občine, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, velike težave.

Direktor Urada za kohezijsko politiko mag. Bojan Suvorov je izpostavil, da je v pripravi nov evropski finančni okvir, kjer bo verjetno na voljo manj sredstev kot v obdobju 2014-2020, v katerem bo Slovenija počrpala 3,68 milijarde evrov. Po trenutnih kazalcih bi v naslednjih sedmih letih Slovenija lahko prejela do 2,8 milijarde evrov evropskih sredstev. Vse je odvisno od pogajanj z Evropsko komisijo, prvi resnejši sestanek pa je načrtovan v septembru.

Župan občine Kočevje in predstavnik skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je poudaril, da je bil napredek na področju trajnostnih naložb na občinski ravni storjen, a je še veliko prostora za izboljšave. Ob tem je izpostavil, da se pojavlja težava na področju obremenjenosti s trdimi delci, kjer je periferija zaradi priseljevanja ljudi bolj obremenjena z njimi kot mesta.

Tadej Žavcer iz ministrstva za infrastrukturo, ki je zadolžen za področje trajnostne mobilnosti je izpostavil naslednji problem, in sicer, da projekti s področja prometa potekajo medobčinsko, medtem ko se projekti izvajajo na ravni občin. Ker v Sloveniji nimamo regij, nimamo jasne slike, komu so projekti namenjeni in kakšne so koristi teh projektov.

Sogovorniki so sklenili, da bi v bodoče morali ohraniti sistem financiranja, kakršen je, da bi s tem ohranili stabilnost. Izboljšave so možne pri razvoju regij. Politike morajo biti načrtovane, sicer bo razlika v razvoju Slovenije vse večja. Prav tako je nujna horizontalna in vertikalna usklajenost ukrepov in ne nazadnje bi morala država prepoznati tiste občine, ki projekte uresničujejo z lastnimi sredstvi.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)