Članki

Elektro Ljubljana dosegla nov mejnik  

Datum: 18. 6. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: Miro Jakomin

S 17 milijoni evrov čistega dobička v letu 2018 za družbo najuspešnejše leto doslej.

Elektro Ljubljana dosegla nov mejnik

V družbi Elektro Ljubljana so predstavili poslovanje v preteklem letu, ki je bilo njihovo najuspešnejše doslej. Ustvarili so 103 milijone evrov skupnih prihodkov, dobiček pred obdavčitvijo pa je bil izkazan kar v višini 20 milijonov evrov. Za investicije so namenili 37,5 milijona evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih. Kot je poudaril predsednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič, so okrepili 110 kV omrežje, zgradili daljnovod 2x110 kV Bršljin-Gotna vas, RTP Ivančna Gorica in RTP Hrastnik. Zaključili so s prvo etapo daljnovoda Grosuplje–Trebnje ter 110 kV kablovod za RTP Bežigrad. Obnovili so daljnovod Logatec–Žiri, ki je po novem sposoben delovati tudi na 110 kV napetostnem nivoju, ter daljnovoda Vrhnika–Logatec in Kleče–Logatec, ki so bili v času žleda leta 2014 popolnoma uničeni.

Nadaljujejo tudi v naložbe v sistem naprednega merjenja. Tako je bilo do konca lanskega leta v sistem vključenih že 32.454 naprednih števcev električne energije. Za vzpostavitev naprednega merilnega sistema do leta 2022 je družba tudi lani prejela del nepovratnih evropskih kohezijskih sredstev. V preteklem letu so skupaj z Elektrom Celje zaključili razpis in začeli z izgradnjo novega centra vodenja, ki bo poleg krmiljenja in upravljanja distribucijskega omrežja omogočal tudi obvladovanje priklapljanja razpršenih virov proizvodnje ter električnih polnilnih postaj. Zaključen bo predvidoma konec 2019.

Družbo v prihodnjih letih čaka ogromno dela v srednje- in nizkonapetostnem omrežju, saj prehod v nizkoogljično družbo postavlja prednje velike izzive. Če želimo na distribucijsko omrežje priklopiti veliko število novih porabnikov, kot so električna vozila, toplotne črpalke in razpršeni obnovljivi viri energije, moramo razmišljati o temeljiti krepitvi omrežja. Za to pa potrebujejo veliko več sredstev, kot jim jih namenja Agencija za energijo. Po njihovih ocenah bi za omrežje, ki bo preneslo prihajajoče nove obremenitve, potrebovali dodatnih 50 milijonov evrov letno, saj bodo vse stroške nosila distribucijska podjetja. Distribucijska podjetja imajo po desetletnem razvojnem načrtu odobrenih 123 milijonov evrov, ki jih dobijo iz omrežnine, vendar je že danes ta številka nezadostna. Če bomo hoteli doseči cilje, zapisane v NEPN, bi poleg 123 milijonov in 50 milijonov evrov, potrebovali še dodatnih 200 milijonov. V energetiki se bodo spremembe dogajale, sami so sposobni te spremembe implementirati, jim slediti in graditi distribucijsko omrežje, vendar ne brez dodatnih sredstev, je zaključil mag. Andrej Ribič.

Elektro Ljubljana v novo leto vstopila z novo podobo

V nadaljevanju je rezultate poslovanja družbe razčlenil izvršni direktor računovodsko-finančnih storitev mag. Marjan Ravnikar. Tako so se prihodki družbe prvič po letu 2015 dvignili nad sto milijonov evrov. V primerjavi s poslovnim načrtom za leto 2018 je bil čisti dobiček družbe boljši za 4,3 milijona evrov oziroma za 34 odstotkov. Prihodki so bili od načrtovanih višji za pet odstotkov, kar je predvsem posledica višjih prihodkov na tržnem segmentu. Družba je ustvarila 48 milijonov evrov bruto denarnega toka iz poslovanja, kar je za osem odstotkov več od načrtovanega, investicijska vlaganja pa so načrtovana presegla za 14 odstotkov. Kot je dejal mag. Marjan Ravnikar, so v družbi kljub intenzivnemu investicijskemu ciklusu in nekoliko večjim izdatkom v povečani obratni kapital družbe uspeli tudi v preteklem letu zadržati finančno stabilnost družbe. Razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA je tako ostalo na stabilnem količniku 1,8, zaradi ugodnih razmer na trgu pa so bili nižji tudi finančni odhodki za obresti od posojil. Družba je v letu 2018 izkazala visoko stopnjo učinkovitosti, saj je dodana vrednost na zaposlenega v primerjavi s predhodnim letom zrasla za osem odstotkov na 95.100 evrov na zaposlenega, kar Elektro Ljubljana uvršča v sam vrh najučinkovitejših družb v Sloveniji in tudi širše v regiji.

Kot je znano, je Elektra Ljubljana z majem uvedla plačevanje storitev polnjenja električnih vozil na polnilnicah v mreži Gremo na elektriko. Svetovalec uprave dr. Jurij Curk je ob tej priložnosti predstavil prve analize odzivov uporabnikov na plačevanje te storitve, ki so jo sprejeli z razumevanjem, da storitev ne more biti v nedogled brezplačna. Učinki pri uporabnikih so pozitivni, saj so se njihove navade izboljšale. Zaznali so, da se parkirna mesta, namenjena polnjenju, hitreje sprostijo in so tako na voljo več uporabnikom. Polnilna infrastruktura pa je na ta način bolje izkoriščena. Prav tako se parkirna mesta uporabljajo res za polnjenje vozil in ne več za brezplačno parkiranje. V prvem mesecu so zabeležili tudi 160 novih uporabnikov sistema. Ob tem je opozoril, da javne polnilnice predstavljajo vse večjo obremenitev za omrežje, saj je največ polnjenj električnih vozil prav v času visokih obremenitev omrežja.

V leto 2019 je družba vstopila tudi s prenovljeno celostno grafično podobo – strelo v obliki štorklje. Ker so štorklje in Elektro Ljubljana neločljivo povezane, saj kot družbeno odgovorno podjetje z izolacijo elektroenergetskih objektov varujejo ptice pred nesrečami in s tem skrbijo za njihova gnezdišča in naraščaj. V sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije zato začenjajo nov projekt Leti, leti štorklja, v katerem bodo spremljali dve štorklji na njuni poti v tople kraje. Projekt je v nadaljevanju podrobneje predstavil direktor omenjenega društva dr. Damijan Denac. Hkrati je spregovoril tudi o sodelovanju društva z distribucijskimi podjetji.

Ob koncu so predstavili tudi novo knjigo Živel napredek, živela svetloba!, ki obravnava zgodovino elektrifikacije Ljubljane ter gradnjo in delovanje Stare mestne elektrarne. Knjiga avtorice Neje Blaj Hribar z Inštituta za novejšo zgodovino je začela nastajati lansko leto, ob 120-letnici tega tehniškega spomenika.


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 2,67)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2019 (5)
februar 2019 (4)
marec 2019 (6)
april 2019 (10)
maj 2019 (7)
junij 2019 (5)
julij 2019 (2)