Članki

Cilji pomembni tako z vidika OVE kot tudi varstva okolja

Datum: 27. 8. 2019 Besedilo: Miro Jakomin, Foto: Miro Jakomin

Na včerajšnjem strokovnem posvetu Akademije distribucije in GIZ distribucije električne energije je bila osrednja pozornost namenjena pripravi NEPN.

Cilji pomembni tako z vidika OVE kot tudi varstva okolja

Na strokovnem posvetu o izzivih energetske tranzicije v kontekstu priprave nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN je bilo veliko govora o pomenu izbire takšne kombinacije energetskih virov in zagotavljanju ustreznih omrežij za njihovo povezavo z uporabniki energije, da jih bo naše prebivalstvo in gospodarstvo finančno preneslo, ob tem pa je treba iskati ravnovesje z naravo. V okviru tega posveta je potekala tudi okrogla miza, ki jo je vodil mag. Peter Kaube iz družbe Elektra Maribor.

Kot govorci so na strokovnem posvetu nastopili: mag. Edvard Košnjek, GIZ distribucije električne energije, mag. Boris Sovič, Elektro Maribor, mag. Aleš Kregar, ELES, mag. Rudi Vončina, Elektroinštitut Milan Vidmar, dr. Filip Kokalj, Energetika Maribor, Božo Dukić, Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije, prof. dr. Peter Novak, Energotech in Gorazd Marinček, Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov.

Mag. Edvard Košnjek, GIZ distribucije električne energije, je med drugim poudaril, da morajo uporabniki dobiti jasno sliko energetske prihodnosti, in sicer tako z okoljskega kot z energetskega vidika, pri čemer je treba izhajati iz fizikalnih zakonitosti, omejitev in možnosti, ki jih Slovenija ima. Po njegovih besedah je prehod v brezogljično družbo neizbežno dejstvo, ki ga bo treba plačati, vendar na tak način, da ne bi povzročili dodatne energetske revščine. Zato je pomembno, kakšne cilje si bomo zapisali v nacionalnem energetskem načrtu, tako z vidika obnovljivih virov kot z vidika izpustov.

Kot je dejal mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, se potrebe uporabnikov povečujejo, saj ti priključujejo toplotne črpalke, klimatske naprave, v prihodnje pa bodo vse bolj priključevali električna vozila in druge sodobne naprave. To bo, kot je poudaril, povečalo potrebe po stabilni oskrbi in moči, zaradi česar bodo potrebne tudi okrepitve omrežja. Po njegovem mnenju je slovenska elektrodistribucija sredi zelo intenzivnega investicijskega cikla, za bolj robustno, močno in napredno omrežje pa bi morali v naslednjih desetih letih po njihovih ocenah investirati od 1,2  do 1,6 milijarde evrov.

Med drugim je mag. Sovič omenil tudi situacijo, če v Sloveniji ne bomo gradili večjih proizvodnih objektov, ampak bomo obstoječe objekte menjali z malimi elektrarnami. V tem primeru bomo morali prav tako okrepiti omrežje, za naložbe v naslednjem obdobju pa bi potrebovali še več denarja, in sicer od tri do pet milijard evrov. Po njegovem mnenju je za naprej treba sprejeti odločitev, ali vlagati v velike ali zgolj v male elektrarne, ali pa v kombinacijo obojega, pri čemer je pomembno, da uporabniki vedo, da ima to svojo ceno. Poleg tega je prvi mož Elektra Maribor še menil, da mora Slovenija skrbno pretehtati vse možnosti, tako tudi možnost v zvezi z NEK 2, pa tudi možnost gradnje novih hidroelektrarn in sončnih elektrarn.

Gorazd Marinček, predstavnik Regionalnega okoljskega združenja okoljevarstvenikov, je povedal, da v Sloveniji na enoto družbenega proizvoda porabimo za polovico več energije kot znaša povprečje v EU, kar pomeni, da je treba vsaj za tretjino znižati splošno porabo energije. Med drugim je na posvetu opozoril tudi na dejstvo, da se jedrska tehnologija razvija izredno hitro, kar je treba upoštevati tudi pri načrtovanju rešitev na področju energetike in okolja, saj bo razpoložljiva tehnologija do leta 2030 gotovo precej drugačna od obstoječe. 

Kot je med drugim poudaril dr. Peter Novak, Energotech, se premalo zavedamo, da energetika ni samo stvar energetikov, ampak celotne družbe. Da bomo prišli do pravih odločitev na področju NEPN, je zelo pomembna tudi vloga družbenih omrežij, predvsem medijev, saj imajo pri poročanju o aktualnih temah energetike in okolja izjemen vpliv na osveščenost prebivalcev. Zato je v zvezi s tem izpostavil tudi potrebo po novinarskem izobraževanju. Sedaj je čas, je še poudaril, da pojasnimo prebivalcem Slovenije, kakšno energetiko želimo v prihodnje imeti v državi in da do konca leta 2019 končno pridemo do potrebnega konsenza glede nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Predstavnik Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije Božo Dukič, je izpostavil potrebo, da bomo morali sčasoma opustiti rabo fosilnih energentov in preiti na rabo obnovljivih energetskih virov, da bi zmanjšali toplogredne emisije in s tem vpliv na podnebne spremembe. Na kratko je predstavil tudi njihova dosedanja prizadevanja za energetsko neodvisnost Slovenije.  

Mag. Peter Kaube, direktor projektov na Elektru Maribor, je poudaril, da je ekologija vedno dobro živela ob stabilni energetiki. Zato potrebujemo fleksibilno energetsko mrežo in uravnotežene energetske vire. Kombinacija jedrske energije v sredini sistema in obnovljivih virov energije za vsakega državljana na robovih sistema, omogoča tranzicijo v sodobno energetsko družbo, kjer vsak kreira in odgovarja za lastno energetiko ter okolje.

O izvedljivosti doseganja 37-odstotnega deleža OVE

Na posvetu so bila v ospredju vprašanja izvedljivosti doseganja cilja 37 % deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije z vidika potreb uporabnikov, razpoložljivosti virov energije ter zmogljivosti elektrodistribucijskih omrežij. V Sloveniji sedaj dosegamo približno 22 % delež OVE (obnovljivi viri energije). Kot izhaja iz strokovnih analiz konzorcija za pripravo NEPN (Konzorcij), je 27 % delež OVE do leta 2030 za Slovenijo zelo ambiciozen cilj, ki bo zahteval veliko sprememb, prilagajanj, kompromisov in navsezadnje denarja.

EU pa za Slovenijo priporoča cilj 37 % OVE, kar je po oceni analiz Konzorcija za Slovenijo povsem nerealno in zahteva milijardne zneske. V praksi to pomeni, da bomo morali razliko med obljubljenim in dejansko uresničenim trajno, do izpolnitve, plačevati. Po letu 2030 pa bodo nastavljeni novi, še višji cilji, ki bodo izhajali iz današnjih.

Kot je bilo poudarjeno na posvetu, je bistvo, da na nacionalni ravni dosežemo konsenz, kaj je za nas realen cilj in ga potem tudi dosežemo ali celo skušamo preseči, s tem pa bi Slovenija enkrat postala država, ki bo na strani prejemnikov sredstev, ne pa tista, ki bo morala za neizpolnjene zaveze plačevati.

Premišljen pristop s pogledom na odjemalca prihodnosti  

Na posvetu je bilo nadalje izpostavljeno, da bomo končni plačniki prehoda v brezogljično družbo v vsakem primeru državljani - ali v obliki višje cene energije, dodatkov za dekarbonizacijo, višje omrežnine ali vse skupaj. Prav zato je ključno, da se sprememb lotimo premišljeno in preudarno.

Pogosto je slišati kritike na račun naše energetske učinkovitosti. A dejstva govorijo drugače; na področju učinkovite rabe gospodinjstev in industrije Slovenija beleži odlične rezultate, žal pa spričo dejanske in želene gospodarske rasti to le malo blaži rast porabe energije, predvsem v prometu, ki strmo narašča. Vseeno pa je premišljena uporaba energije izjemnega pomena.

Kot je povedal omenjeni predstavnik Regionalnega okoljskega združenja okoljevarstvenikov, v Sloveniji na enoto družbenega proizvoda porabimo za polovico več energije kot znaša povprečje v EU. Splošno porabo energije moramo zato znižati za 30 odstotkov. To bo spremenilo naš pogled na vire električne energije, še posebej obnovljive.

Nujna tudi korenita sprememba odnosa do javnega prometa

Sicer pa je bilo na tem posvetovanju še poudarjeno, da so srednje in dolgoročno ključne spremembe v prometu, in sicer tam, kjer so velike rezerve. Izjemno pomembna in nujna je korenita sprememba odnosa države in državljanov do javnega prometa, nujna so pospešena vlaganja v železniško infrastrukturo, čim več prometa bi morali prestaviti na nove hitre vlake in voditi premišljeno politiko cene pogonskih goriv.

Več o doslej izdelanih gradivih in dokumentih na: www.energetika-portal.si

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 4)