Članki

NEK potrjuje visoko zanesljivost delovanja  

Datum: 27. 9. 2019 Besedilo: Vladimir Habjan

Ob zaključku 30. gorivnega ciklusa in pred remontom 2019.

NEK potrjuje visoko zanesljivost delovanja

Pred letošnjim remontom, ki bo potekal oktobra, je vodstvo Nuklearne elektrarne Krško (NEK) predstavilo poslovanje in natančno pojasnilo potek letošnjega remonta. Na dan tiskovne konference, 26. septembra, je bil 424. dan neprekinjenega delovanja NEK, kar je ponovna potrditev visoke zanesljivosti in predvidljivosti obratovanja, ki sta pomembni za elektroenergetska sistema in oba družbenika. Dober rezultat so omogočile premišljene odločitve in strokovno delo zaposlenih v NEK ter vseh organizacij, ki sodelujejo pri vzdrževanju in posodabljanju elektrarne. V 30. gorivnem ciklusu, ki se je začel po končanem remontu 1. maja 2018, je NEK v omrežje oddala 8,38 milijarde kilovatnih ur električne energije (ocenjeno 24. 9. 2019), kar je 1,14 odstotka več, kot je bilo načrtovano. Redni remont, kompleksen kot vsi zadnji, se bo začel 1. oktobra 2019 z izključitvijo elektrarne iz elektroenergetskega omrežja in bo trajal predvidoma slab mesec.

NEK posluje gospodarno, v skladu s sprejetim gospodarskim načrtom, in stroškovno učinkovito. V lastno ceno ali proizvodno ceno električne energije iz NEK – v zadnjih letih na ravni 30 evrov za megavatno uro –, ki je konkurenčna, so vključeni stroški jedrskega goriva, stroški porabe materiala in storitev, stroški amortizacije, stroški dela, vodni prispevek, stroški zavarovanja, nadomestilo za omejeno rabo prostora in uporabo stavbnega zemljišča, stroški dela, stroški obresti in ostali odhodki poslovanja. Letos je NEK prejela Zlati certifikat bonitetne odličnosti, ki ga podeljuje bonitetna hiša Bisnode. Certifikat temelji na računovodskih izkazih in drugih dinamičnih kazalcih ter potrjuje nadpovprečno varno in uspešno poslovanje.

Dodatna vrednost v NEK proizvedene električne energije je tudi njena nizkoogljičnost. NEK daje pozitivne odgovore na vprašanja energetske trileme, ki si jih zastavljata sodobni svet in še posebej Evropa: kako zagotoviti energetsko neodvisnost, dostopnost električne energije za vse in okoljsko trajnost.

NEK izpolnjuje visoke mednarodne standarde jedrske industrije in po naših dobrih praksah se pogosto zgledujejo tudi v mednarodnem okolju. S programom tehnične pomoči je NEK v preteklih letih sprejela 34 misij s temami, ki pokrivajo različna področja delovanja elektrarne. Spomladi so strokovnjaki Svetovnega združenja operaterjev jedrskih elektrarn WANO opravili obsežen varnostni pregled in NEK ponovno uvrstili v najvišji razred obratujočih evropskih jedrskih elektrarn.

Stalen razvoj z uvajanjem novih tehnoloških rešitev povečuje zanesljivost obratovanja

Odgovorno upravljanje in profesionalna etika NEK nalagata, da v NEK izvajajo politiko stalnega razvoja ter nadgrajujemo procese in opremo. Tehnološke posodobitve uvajajo na podlagi lastnih obratovalnih izkušenj in priporočil mednarodnih strokovnih organizacij, dobaviteljev opreme ter upravnih zahtev. Med celotnim obratovanjem elektrarne so izpeljali skoraj 1000 tehnoloških izboljšav, zadnja leta pa je najpomembnejši in tudi v vseh pogledih najzahtevnejši Program nadgradnje varnosti. Po vsebini pomeni dodatne varnostne ukrepe za primere ekstremnih zunanjih dogodkov, za katere elektrarna originalno ni bila projektirana. Vključuje vgradnjo dodatnih varnostnih sistemov in uvaja pasivne rešitve, kar pomeni, da za delovanje niso potrebne delujoče naprave in energija. Po končanem Programu, predvidoma leta 2021, bo NEK po varnostnih merilih primerljiva z novimi elektrarnami.

Program je bil zaradi potrebnega časa za projektiranje, naročanje (v skladu z zakonom o javnem naročanju), izdelavo opreme, pridobitev dovoljenj ter dejstva, da je treba vse priključitve na obstoječe sisteme izvesti med rednimi remonti, razdeljen na tri faze. Prva je bila leta 2013 končana, druga in tretja pa še potekata. Tako so uresničili dobro polovico Programa.

Drugo fazo bodo skoraj v celoti končali letos. Obsega projekt nadgradnje operativnega podpornega centra, za katerega so začeli kupovati opremo. Ključni projekt te faze je vgradnja pomožne komandne sobe, ki bo omogočala nadzorovanje dodatne opreme iz Programa nadgradnje varnosti ter zagotavljanje dolgoročnega ohlajanja elektrarne do varne hladne zaustavitve v primeru, da elektrarne ne bi bilo mogoče upravljati iz glavne komande sobe. Projekt, ki bo zaključen med letošnjim remontom, je potekal več let.

 

Tretja faza Programa nadgradnje varnosti, za katero so začeli s projektiranjem leta 2017, obsega gradnjo nove, posebej utrjene varnostne zgradbe, v kateri bodo nameščeni dodatni rezervoarji hladilne vode in dodatni varnostni sistemi za vbrizgavanje vode v reaktorski hladilni sistem in v oba uparjalnika za primer nedelovanja obstoječih sistemov. Po pridobljenih dovoljenjih zdaj poteka gradnja. Del tretje faze je tudi pomembna varnostna nadgradnja začasnega skladiščenja izrabljenega goriva. Uvedba suhega skladiščenja v odpornih, neprepustno zaprtih zabojnikih je prav tako prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, kar pomeni, da za zagotavljanje hlajenja ni treba nobene dodatne naprave, sistema ali energenta. Za projekt pridobivamo dovoljenja v skladu s predpisi.

Doseženi kazalci obratovalne učinkovitosti, s katerimi spremljamo učinkovitost in napredek na posameznih področjih delovanja elektrarne, potrjujejo premišljenost preteklih naložb ter strokovnost in zavzetost vseh, ki skrbijo za delovanje elektrarne. Hkrati omogočajo primerjavo z drugimi jedrskimi elektrarnami. Uspešnost obratovanja v 30. gorivnem ciklusu potrjujejo tudi visoke vrednosti skupnega kazalca obratovalne učinkovitosti, ki ga je zaradi lažjega spremljanja učinkovitosti in primerjanja med elektrarnami uvedlo Svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn WANO. Izračunava se z utežnimi vrednostmi posameznih kazalcev in ima vrednost od 0 do 100.

Odgovoren odnos do okolja

V vseh delovnih procesih v NEK skrbijo za varovanje okolja. Kontrolna presoja, po standardu ISO 14001:2015, je ponovno potrdila, da v NEK ustrezno upoštevajo zahteve sistema ravnanja z okoljem. Vpliv NEK na okolico je tako nizek, da pravzaprav ni merljiv. Tekočinski in plinski izpusti radioaktivnih snovi so bili tudi v tem gorivnem ciklusu daleč pod upravnimi omejitvami, prav tako toplotni vplivi na reko Savo. Ocena obremenitve prebivalstva zaradi obratovanja NEK kaže, da je bila leta 2018 letna doza na posameznega prebivalca približno 0,12 mikrosiverta, kar je manj kot 0,0051 odstotka doze, ki jo povprečno prejme človek zaradi naravnih virov sevanja (približno 2340 mikrosivertov).

Rezultate obsežnih meritev v okolju podrobno obravnava posebno poročilo Nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško, ki ga vsako leto pripravi Institut Jožef Stefan v sodelovanju z Zavodom za varstvo pri delu, Institutom »Ruđer Bošković« in podjetjem MEIS, storitve za okolje, NEK pa ga tudi objavi na svoji spletni strani. Na spletni strani so tudi mesečna poročila o delovanju NEK, aktualni okoljski podatki pa se osvežujejo vsako uro.

Nizko- in srednjeradioaktivni odpadki med dvema remontoma

V 30. gorivnem ciklusu so uskladiščili 233 standardnih paketov z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki (NSRAO), skupne prostornine 54 kubičnih metrov. V skladu z ustaljeno prakso stalno pripravljamo pošiljke gorljivega odpada za sežig pri zunanjem izvajalcu. Lani so na sežig poslali 350 sodov z gorljivimi NSRAO.

Skupna prostornina radioaktivnih odpadkov v začasnem skladišču 31. 8. 2019 je bila 2323,87 kubičnega metra. Masa vseh NSRAO v začasnem skladišču NEK (nastalih od začetka obratovanja NEK leta 1981) je okoli 2677 ton. Primerjava: Statistični urad je lani objavil, da je leta 2017 v Sloveniji nastalo okoli 133.000 ton nevarnih odpadkov.

Po lani končani gradnji zgradbe za ravnanje z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov vanjo prestavljajo tehnološko opremo za obdelavo radioaktivnih odpadkov, kot je visokotlačna stiskalnica, in opremo za njihove meritve. V sproščeni prostor bodo skladiščili pakete NSRAO in tako izkoristili še zadnji skladiščni prostor. Nadaljujejo z uveljavljenimi postopki zmanjševanja prostornine NSRAO kot tudi z zmanjševanjem prostornine nastalih trdnih odpadkov (dekontaminacija, razrez, sežig, taljenje). Rezervoar za zbiranje in ponovno uporabo primarnega hladila, ki je v tej zgradbi, pa omogoča optimizacijo predelave primarnega hladila.

Za zagotovitev skladiščenja teh odpadkov so v NEK izvedli še zadnji interni ukrep, ki je v njihovi pristojnosti. Zdaj je skrajni čas, da se pristojni organi obeh držav začnejo ukvarjati z gradnjo končnega odlagališča NSRAO; sredstva zanj se zbirajo v slovenskem in hrvaškem skladu za razgradnjo.

Remont 2019

Po temeljitih pripravah, ki potekajo vse od konca lanskega remonta, se bo v torek, 1. oktobra 2019, z izključitvijo elektrarne iz elektroenergetskega omrežja začel redni remont. Trajal bo predvidoma slab mesec dni. Med remontom bodo ob menjavi goriva izvedli obsežen standardni program vzdrževanja in preverjanja strojne, električne in merilno-regulacijske opreme. Z nadzornimi testi bodo preverili in zagotovili, da so sistemi, strukture in komponente sposobne opraviti svojo nalogo. Opravljajo jih tudi med obratovanjem, a med remontom, ko je elektrarna zaustavljena, je obseg testiranj bistveno večji. Za remont je pripravljenih več kot 4000 delovnih nalogov.

Vse dela vodijo in nadzirajo zaposleni v NEK, med remontom pa se jim pridružijo tudi zunanji izvajalci iz Slovenije in Hrvaške ter izvajalci specifičnih del v jedrski industriji iz mednarodnega okolja. Tudi letos bo v NEK sodelovalo več kot 1400 delavcev zunanjih izvajalcev. Kakovost remontnih del bo nadzorovala Uprava RS za jedrsko varnost, spremljale pa jih bodo tudi pooblaščene organizacije in po remontu podale svoje strokovno mnenje.

Večji vzdrževalni posegi, ki bodo opravljeni med remontom:

-           zamenjava 56 gorivnih elementov s svežimi,

-           ultrazvočni in vizualni pregled gorivnih elementov sredice 31. ciklusa,

-           mehanska obdelava prirobnice reaktorske posode,

-           obsežen remont črpalke za odvod zaostale toplote,

-           remont turbinskih ventilov,

-           revizija elektromotorja reaktorske črpalke,

-           zamenjava ene proge varnostne baterije,

-           pregled opreme z metodo neporušnih preiskav,

-           kemično in mehansko čiščenje uparjalnikov,

-           barvanje notranjosti rezervoarja kondenzata.

Nadaljujejo z vlaganji v tehnološko nadgradnjo

Poleg menjave goriva in rednih vzdrževalnih del bodo izpeljali deset večjih tehnoloških posodobitev, ki jih lahko opravijo le med remontom. Na podlagi upravnih zahtev in industrijskih priporočil ter lastnih in mednarodnih obratovalnih izkušenj stalno dopolnjujejo in posodabljajo tehnološke sisteme. Posodobitve pomenijo večjo varnost in zanesljivost obratovanja.

Gradnja pomožne komandne sobe

Gradnja pomožne komandne sobe je del Programa nadgradnje varnosti. Zaradi zahtevnosti je projekt potekal več let. Med lanskim remontom so v pomožni komandni sobi vzpostavili funkcionalnost varnostne opreme, potrebne za varno zaustavitev elektrarne, kar se je do tedaj zagotavljalo z lokalnih zaustavitvenih panelov. Načrtujejo, da bosta po koncu letošnjega remonta iz pomožne komandne sobe dokončno zagotovljena obratovalni nadzor in upravljanje vse preostale opreme, potrebne za varno zaustavitev in ohlajanje elektrarne za primer, da je ne bi bilo mogoče upravljati iz glavne komande sobe.

Alternativno hlajenje reaktorskega hladilnega sistema in zadrževalnega hrama

Modifikacija je del druge faze Programa nadgradnje varnosti. Obsega vgradnjo alternativnega sistema za odvajanje zaostale toplote iz primarnega sistema in zadrževalnega hrama z dodatno črpalko in toplotnim izmenjevalnikom. Sistem bo možno nadzirati in upravljati iz glavne kot tudi pomožne komandne sobe. Projekt bo v celoti zaključen v remontu 2021.

Zamenjava transformatorja T 3 in regulatorja napetosti

Med remontom bodo zamenjali energetski transformator, ki omogoča pomožno napajanje lastne rabe elektrarne iz 110-kilovoltnega omrežja. Obstoječi transformator, ki bo izvzet iz obratovanja, pa bo obnovljen za potrebe strateške rezerve. Za hranjenje starega transformatorja je zgrajen temelj, ki ga obdaja oljna jama s kapaciteto zajema vsega transformatorskega olja.

Sanacija materiala v notranjosti glavnih parovodov

Veliki povezovalni cevovodi med visokotlačno turbino ter ločevalniki vlage in pregrelniki pare so izdelani iz ogljikovega jekla in izpostavljeni procesu erozije oziroma odnašanja materiala, kar ugotavljajo z rednimi ultrazvočnimi meritvami debeline stene cevovoda. Med remontom načrtujejo sanacijo z navarjanjem na erozijo odpornejšega sloja zadnjega dela cevovoda v skupni dolžini približno 90 metrov; ostale dele cevovodov so sanirali v predhodnih remontih.

Zamenjava časovnih relejev za sekvenco zagona glavnih dizelskih generatorjev

Zamenjali bodo časovne releje v sekvenčnih kabinetih, katerih naloga je sekvenčno priklapljanje porabnikov velikih moči na dizelske generatorje v primerih, ko dizelski generatorji (zaradi izgube zunanjega električnega napajanja) napajajo porabnike lastne rabe.

Zamenjava 6,3-kilovoltnih odklopnikov

Celoten projekt zajema zamenjavo obstoječih 6,3-kilovoltnih odklopnikov na štirih zbiralkah lastne rabe. V predhodnih remontih so zamenjali odklopnike na dveh varnostnih zbiralkah, v tem remontu pa bodo odklopnike zamenjali z vakuumskimi, in sicer na ne-varnostni zbiralki.

Modifikacija drenaž za reaktorske hladilne črpalke

Za boljši nadzor nad dreniranjem reaktorskih hladilnih črpalk med remontnimi deli bodo za boljšo pretočnost vgrajeni drenažni cevovodi s pripadajočimi ročnimi ventili z večjim premerom.

Posodobitev računalniškega programa za spremljanje parametrov sredice med obratovanjem

Posodobili bodo računalniški program za nadzor parametrov jedrske sredice – vgradili nova strežnika in namestili nov operacijski sistem.

Vgradnja črpalke za polnjenje sistema reaktorskega hladila

Modifikacija, ki je del Programa nadgradnje varnosti, obsega vgradnjo pomožnega varnostnega sistema za dopolnjevanje primarnega sistema z borirano vodo za primere ekstremnih zunanjih dogodkov, za katere elektrarna originalno ni bila projektirana.

Novi pomožni sistem varnostnega vbrizgavanja bo potekal od nove utrjene varnostne zgradbe (BB 2) do dveh priklopnih mest na obstoječem sistemu varnostnega vbrizgavanja v zadrževalnem hramu. Sistem bo vseboval nov rezervoar, črpalko, postajo za dodajanje borove kisline, ventile, upravljanje in signalizacijo. Vgradili bodo vse cevovode v zadrževalnem hramu brez priklopa na obstoječi sistem varnostnega vbrizgavanja.

Vgradnja dodatne črpalke za polnjenje uparjalnikov

Modifikacija je del Programa nadgradnje varnosti. Nov sistem pomožne napajalne vode bo v primeru ekstremnih zunanjih dogodkov ob odpovedi obstoječega sistema pomožne napajalne vode zagotavljal alternativni vir hladilne vode za enega ali oba uparjalnika ter tako omogočal odvod toplote iz primarnega kroga in ohlajanje reaktorja. Vgradili bodo vse cevovode dodatne pomožne napajalne vode v zadrževalnem hramu brez priklopa na obstoječi sistem pomožne napajalne vode.

Jedrska energija ima pomembno vlogo pri prehodu v nizkoogljičnost

NEK v letih z remontom proizvede 5,5 milijarde kilovatnih ur električne energije, v letih brez remonta pa 6 milijard kilovatnih ur. Ob vse večji uvozni odvisnosti gre za pomemben delež električne energije za slovenski in hrvaški elektroenergetski sistem, ki prejemata vsak polovico proizvedene električne energije. V Sloveniji električna energija iz NEK dosega 20 odstotkov vse porabe, na Hrvaškem pa 16. Ob tem so dosledno upoštevali vse obratovalne omejitve in pogoje ter okoljske omejitve, ki jih predpisujeta vodno in okoljevarstveno dovoljenje.

Jedrske elektrarne so okoljsko primerne tudi zaradi ambicioznih ciljev, ki jih postavljata svet in še posebej Evropska unija za prehod v brezogljično družbo. V skladu z zastavljenimi cilji bodo države glede na razpoložljive vire oblikovale energetske strategije, s katerimi bodo zagotovile svojo energetsko neodvisnost, omogočile gospodarski razvoj, državljanom pa dostopno ceno za ohranjanje doseženega življenjskega standarda.

Električna energija iz NEK ni le predvidljiva in zanesljiva, ampak tudi nizkoogljična. Največ izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji povzroča promet – 32 odstotkov, sledi energetika z 28 odstotki. V sektorju energetike je za razogljičenje najprimernejša kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije, kar potrjujejo tudi podatki Agencije RS za okolje o evidenci izpustov toplogrednih plinov v energetiki v zadnjih letih. Če jih primerjamo s proizvodnjo iz različnih virov, so izpusti dosegli najnižjo vrednost leta 2014, ko je NEK takrat brez rednega remonta proizvedla več kot 6 milijard kilovatnih ur električne energije; visoko proizvodnjo so zaradi ugodne hidrologije zagotovile tudi hidroelektrarne.

Energetski scenariji za EU kažejo, da je cena električne energije za industrijske in gospodinjske odjemalce najnižja v scenariju, ki predvideva največji delež jedrske energije.


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )