Članki

Začel se je redni remont Nuklearne elektrarne Krško

Datum: 1. 10. 2019 Besedilo: Vladimir Habjan

Po osemnajstih mesecih uspešnega obratovanja v Nuklearni elektrarni Krško od 1. do predvidoma 29. oktobra poteka redni remont.

Začel se je redni remont Nuklearne elektrarne Krško

Danes ponoči ob 1.46 je bil NEK izklopljen iz omrežja. Med enomesečno ustavitvijo načrtujejo zamenjavo približno polovice gorivnih elementov ter izvedbo vseh potrebnih obratovalnih, vzdrževalnih in projektnih aktivnosti, v okviru katerih je predvidena tudi izvedba zadnje faze programa nadgradnje varnosti.

Takoj ko v NEK končajo remont, se začnejo priprave za naslednjega. Gorivni ciklus – obdobje obratovanja med dvema remontoma – traja 18 mesecev. Že pred remontom odobravajo t. i. plan predremontnih aktivnosti za naslednji remont, po katerem potekajo priprave. »Zdaj smo v obdobju intenzivnih priprav pred jesenskim remontom. Pišemo delovne naloge, te pa začnejo tvoriti plan remonta. Potem se plan pregleduje, usklajujejo in koordinirajo podrobnosti. Zaradi velikega števila delovišč je potrebnih veliko logističnih priprav in koordiniranja, da ni neželenih interakcij med delovišči, na primer koordiniranje vnosa opreme v reaktorsko zgradbo in pozneje iznosa. Natančno je treba načrtovati in uskladiti osamitve sistemov in opreme za vzpostavitev pogojev za delo, to pomeni, da se sistem, na katerem se bodo izvajala dela, izprazni in energijsko izolira. Vse to počnemo v tem obdobju priprav. Zadnji mesec pred remontom bomo usklajevali le še podrobnosti, saj moramo takrat biti že pripravljeni za izvedbo remonta,« pravi Mario Gluhak, tehnični direktor NEK.

Remont v NEK načrtujejo do ure natančno. Če pride do nepredvidenih oziroma nenačrtovanih situacij, zlasti na kritični poti remonta, pomeni to njegovo podaljšanje. Zadnji remont spomladi 2018 je zaradi odprave odstopanj na opremi trajal nekoliko dlje, kot je bilo načrtovano, in sicer 30,9 dneva. Začetek letošnjega remonta je predviden 1. oktobra in naj bi trajal en mesec. Kot je povedal Gluhak, nameravajo zamenjati približno polovico gorivnih elementov ter izvesti vse potrebne obratovalne, vzdrževalne in projektne aktivnosti, ki so načrtovane. Projektne aktivnosti obsegajo tudi zadnjo fazo programa nadgradnje varnosti: »Pričakujemo precej zahteven in obsežen remont z veliko aktivnosti, veliko pogodbenih izvajalcev, tako da ne bo bistvene razlike v primerjavi s prejšnjim,« pravi Gluhak. Od večjih vzdrževalnih del nameravajo izvesti obsežno kemično in mehansko čiščenje uparjalnikov. To izvajajo zaradi vzdrževanja dobrega stanja uparjalnikov za dolgoročno obratovanje, kajti v uparjalniku se pri obratovanju nabirajo usedline. Čeprav jih redno mehansko čistijo ob vsakem remontu, jih bodo letos poskusili očistiti še kemično, da bi dosegli boljši učinek. Taka je tudi svetovna praksa. Prav tako je predvidena sanacija prirobnice reaktorske posode. Gre za mehansko obdelavo zaradi vzdrževanja dobrega stanja. Načrtujejo tudi obsežen pregled reaktorske posode oziroma določenih delov po programu nadzora staranja opreme.

Čaka jih še 11 modifikacij, od katerih nekatere predvideva program nadgradnje varnosti, nekatere pa druge zamenjave opreme. Iz prvega sklopa načrtujejo izvesti četrto in hkrati zadnjo fazo izgradnje pomožne komandne sobe. Trenutno je ta soba funkcionalna, ker so evakuacijske panele, ki so bili po izvirnem dizajnu nameščeni po objektu elektrarne, združili v komandno sobo, tako da imajo možnost upravljati elektrarno še z dodatnega mesta. Med remontom bodo te funkcije razširili na ostalo opremo in bodo sposobni iz pomožne komandne sobe zagotoviti varno zaustavitveno stanje elektrarne. S tem bodo ta projekt končali. To pomeni, da bi se v primeru evakuacije glavne komandne sobe operaterji po predpisanem protokolu preselili v pomožno sobo in jo aktivirali. »Procedure bodisi nenormalnega obratovanja bodisi obratovanja v sili imamo napisane za glavno komandno sobo, prav tako so pripravljene posebne procedure za pomožno komandno sobo. Vse je definirano, za vse obstajajo postopki in protokoli in v primeru potrebe bi se celotno operativno osebje preselilo in začelo izvajati akcije na pomožni lokaciji,« pojasnjuje Gluhak.

Nadaljuje se druga faza modifikacije alternativnega hlajenja primarnega sistema in reaktorske zgradbe, kar je tudi naloga iz programa nadgradnje varnosti. »Začenjamo dve modifikaciji v zvezi z vgradnjo dodatnih sistemov. Ena je prvi del vgradnje alternativnega sistema za varnostno vbrizgavanje v primarni sistem, druga pa alternativno hlajenje prek sekundarnega sistema – sistema alternativne pomožne napajalne vode. To je prva faza, kajti te modifikacije ne bodo končane med tem remontom, po načrtih naj bi jih končali leta 2021. Del teh modifikacij bomo izvedli med obratovanjem v naslednjem ciklusu, med remontom pa tiste, ki jih ne moremo izvesti med obratovanjem elektrarne,« pojasnjuje Gluhak.

Med remontom bodo zamenjali servisni transformator, tistega, ki omogoča alternativno napajanje lastne rabe elektrarne iz 110-kilovoltnega omrežja: »Če elektrarna ne obratuje, se napajamo iz 400- kilovoltnega omrežja, v primeru nerazpoložljivosti tega ali med remontom ali ko izvajamo vzdrževalna dela na 400-kilovoltnem delu, se napajamo iz 110-kilovoltnega omrežja prek tega transformatorja, ki mu rečemo T3 ali servisni transformator. Ta deluje od začetka obratovanja elektrarne in zdaj bomo dali novega v pogon, tega pa obnovili in ga obdržali kot strateško rezervo, podobno, kot imamo tudi rezervo za glavni 400-kilovoltni transformator,« razloži Gluhak.

Zamenjali bodo še odklopnike ene proge nevarnostne 6,3-kilovoltne zbiralke, kar je nadaljevanje zamenjave, ki jo izvajajo že nekaj remontov. Zamenjali so odklopnike obeh prog varnostnih 6,3-kilovoltnih zbiralk, zdaj pa menjajo nevarnostne.

Načrtujejo tudi nekaj manjših modifikacij, kot so sanacija dela turbinskega cevovoda, zamenjava časovnih relejev za sekvenco zagona glavnih dizelskih generatorjev, modifikacija na sistemu dreniranja primarne reaktorske črpalke, ter zamenjujejo programsko opremo za spremljanje parametrov sredice reaktorja med obratovanjem.

V okviru priprav na remont izvajajo vrsto t. i. predremontnih aktivnosti, pri čemer imajo določene mejnike, do katerih morajo izvesti posamezno fazo priprav. Vse aktivnosti vodijo in nadzirajo zaposleni v NEK, v izvedbo remontnih del pa so vključeni tudi zunanji izvajalci iz Slovenije in Hrvaške ter najboljši svetovni izvajalci specifičnih del v jedrski industriji. Tudi letos bo poleg zaposlenih v NEK sodelovalo še več kot 1.400 delavcev zunanjih izvajalcev. Poleg nadzora Uprave RS za jedrsko varnost bodo kakovost remontnih del spremljale tudi pooblaščene organizacije in ob zaključku remonta podale svoje strokovno mnenje.

»Letošnji remont bomo izvedli v skladu z načrti, morebitne nepredvidene situacije oziroma odstopanja pa bomo reševali sproti, tako kot vedno,« je sklenil Gluhak.

 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )