Članki

Potrebno je usklajeno izvajanje ukrepov

Datum: 23. 10. 2019 Besedilo: Polona Bahun

Člani upravnega odbora EZS so razpravljali o sprejemanju NEPN.

Potrebno je usklajeno izvajanje ukrepov

V Energetski zbornici Slovenije (EZS), katere člani so v dobršni meri vsi več ali manj soudeleženi v procesu priprave Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), so drugo redno sejo Upravnega odbora EZS v mandatnem obdobju 2019 – 2023 posvetili obravnavi dopolnjenega osnutka tega dokumenta. Gre za pomemben akcijsko strateški dokument, s katerim si bo Slovenija določila nacionalne energetske in podnebne cilje ter ukrepe, ki bodo močno zaznamovali slovensko energetiko v prihodnje. Zato so se po besedah predsednika EZS Marjana Eberlinca odločili, da sejo odprejo za javnost in predstavijo širši pogled elektrogospodarstva na dopolnjeni osnutek NEPN in nadaljnje korake pri njegovem sprejemanju.

Kot je v pozdravnem nagovoru povedal državni sekretar na MzI mag. Bojan Kumer, se je medresorsko usklajevanje dopolnjenega osnutka ravnokar zaključilo. Ker gre za zavezujoč dokument za Slovenijo, so se na ministrstvu pri njegovi pripravi trudili, da bi bil NEPN čim bolj realen in uravnotežen ter, da bi bile politike glede dokumenta čim bolj sinhronizirane. Po eni strani si Slovenija ne sme naložiti prevelikega bremena, hkrati pa po drugi strani javnost pričakuje zelo ambiciozne cilje in ukrepe. Zagotovo pa mora Slovenija izkoristiti vse danosti, ki jih ima. Kot je še povedal, bo NEPN sprožil tudi spremembe zakonodaje, ne le na področju energetike, kjer jih bo še najmanj, ampak tudi na področju podnebne, okoljske in prostorske zakonodaje ter v prometnem in kmetijskem sektorju.

Za končno rešitev mora vsak sektor prispevati svoj delež

Kot predstavnik konzorcija institucij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan (IJS), ki je pripravil strokovne podlage za posodobitve osnutka NEPN, je dokument predstavil mag. Stane Merše. Trenutno poteka faza usklajevanja ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev. Indikativni cilj je jasen in to je dolgoročno zmanjševanje emisij, kar bo opredelila tudi podnebna strategija, ki jo bo kmalu začel pripravljati MOP. Ključno je, ali bomo uspeli zastaviti konkretne ukrepe, ki bodo pripeljali tudi do konkretnih rešitev.

Med ključnimi izzivi, ki jih zasledujejo v NEPN, so izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti, torej zmanjšanje potreb po energiji in drugih virih, povečanje izrabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije, prehod v krožno gospodarstvo ter sprememba paradigme. Dolgoročno namreč z obstoječimi pristopi ne bo možno doseči ambicioznih ciljev. Obstaja pa še vrsta negotovosti, s katerimi se v tem trenutku srečujemo.

Naslednji ključen in največji izziv je razvoj omrežij, predvsem na področju distribucije električne energije, saj bo to omrežje postalo hrbtenica bodočega prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo. Treba je namreč vzpostaviti omrežja v takšni obliki, da bodo lahko zagotavljala nove storitve in energetski prehod ob opuščanju fosilnih virov v vseh sektorjih, zlasti pa v prometu, ki predstavlja največji problem in s tem tudi izziv. Tu je še vprašanje nizkoogljičnih virov, torej obratovanje jedrskih objektov v Sloveniji in podpora komercialnem preboju obnovljivih virov in novih tehnologij. Hkrati se soočamo z izzivi varovanja narave in s postopki umeščanja objektov v prostor, ki so še vedno dolgotrajni in preveč zbirokratizirani, s čimer so se strinjali tudi člani upravnega odbora.

Kot je znano, osnutek NEPN vključuje tri scenarije doseganja ciljev, in sicer scenarij z obstoječimi ukrepi, z dodatnimi ukrepi in z dodatnimi ambicioznimi ukrepi. Že obstoječih ukrepov ni malo, le nekateri se ne izvajajo najboljše. Slovenija želi imeti do leta 2050 neto ničelne emisije, kar je velik izziv in tudi Evropska komisija to usmeritev jasno zagovarja, zato pripravljajo različne ukrepe tako na področju učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, predvsem večjih objektov, kot so hidroelektrarne. Hitra izgradnja okoljsko sprejemljivih hidroelektrarn mora biti ena prvih prioritet, saj gre za objekte širšega gospodarskega pomena. Druga največja obnovljiva vira pa sta vetrna in sončna energija, na katerih bomo morali v prihodnje delati več. Do leta 2030 se moramo tudi opredeliti glede izgradnje JEK 2 in večje vloge zemeljskega plina, bodisi v obliki sintetičnega naravnega plina.

Od teh treh ciljev, ki jih v NEPN zasledujejo, je prvi cilj energetske učinkovitosti. Evropski cilj znaša 32 odstotkov in scenariji kažejo, da bi ta cilj lahko zagotovo dosegli z ambicioznimi ukrepi, z dodatnimi ambicioznimi ukrepi pa še celo nekoliko presegli. Načrtujejo različne ukrepe na različnih nivojih. Prometni sektor je ključni izziv, saj predstavlja dobro tretjino končne rabe energije in vprašanje je, kolikšen delež biogoriv lahko zagotovimo. Ogromno prostora za razvoj pa predstavlja električna mobilnost. Na področju obnovljive energije so izzivi največji, predvsem zaradi prometa, kjer lahko dosežemo zelo majhen del obnovljivih virov, kar zahteva bistveno večje ambicije v ostalih sektorjih. Omejen imamo delež vetrne energije, ki je sicer v Evropi ključna za povečevanje deleža obnovljive energije in se srečujemo z okoljsko sprejemljivostjo večjih objektov. Zato je trenutno naše izhodišče 27-odstotni delež OVE, z ambicioznimi ukrepi bi se mogoče lahko približali 30 odstotkom, zagotovo pa 37-odstotni delež, ki nam ga je priporočila Evropska komisija, ta hip ni uresničljiv. Nobena tehnologija ne prispeva vsega, zato moramo sestavljati in graditi na vseh virih. To pomeni, da nimamo ene enotne preproste rešitve, ampak moramo povezovati vse tisto, kar nam je na voljo. Na področju OVE zato načrtujejo številne ukrepe, predvsem povečanje spodbud za nadaljnji razvoj na tem področju, kjer je še veliko priložnosti.

Na področju razogljičenja, ko govorimo o emisijah izven trgovanja, je cilj 15-odstotno zmanjšanje, ki ga bomo lahko dosegli. Tukaj tu je ključen promet. Tudi na področju skupnega razogljičenja so trendi spodbudni. Po najbolj ambicioznem scenariju bo lahko prišlo do znižanja za dobro tretjino glede na leto 2005. To temelji predvsem na postopnem opuščanju rabe premoga z izgradnjo plinsko-parne enote TE-TOL in zaprtja bloka 5 v TEŠ oziroma njegovo predelavo na obnovljivi vir, kot je biomasa, do leta 2030. Veliko je tudi vprašanje, kaj z zemeljskim plinom za ogrevanje.

Na področju energetske varnosti je ključni cilj zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo. Cilj je vsaj 75-odstotni delež oskrbe z električno energijo domače proizvodnje. NEPN temelji na mešanici domačih virov in s tem ohranjanje dobrih praks iz preteklosti. Ključen bo tudi razvoj novih sistemskih storitev, predvsem za shranjevanje električne energije, kjer bo treba vzpostaviti stimulativno regulativno okolje, in obvladovanje energetske revščine. Ustanovljen bo tudi podnebno-energetski svet, ki bo spremljal dogajanje in sprejemal strateške odločitve pri prehodu v nizkoogljično družbo. Ključno je, kako ves proces čim bolje povezati z raziskavami in inovacijami in s tem vključiti čim več slovenske industrije. Mag. Stane Merše je ob koncu predstavitve prisotne predstavnike podjetij spomnil, da bodo prav njihova podjetja nosilci prihodnjega razvoja, zato upa, da bo država vzpostavila primeren okvir, da bodo lahko čimbolj suvereno in razvojno uspešno delali, saj brez intenzivnega prispevka podjetij ne bo šlo. Ta hip se pripravlja okoljsko poročilo in izračuni makroekonomskih učinkov scenarijev, skozi katere bomo lahko pretehtali posamezne ukrepe in njihovo izvedljivost.

Slovenija dokument sprejema po najstrožjih kriterijih

Mag. Bojan Kumer je predstavil trenutne aktivnosti in kakšna pot do NEPN nas čaka v kratkoročni prihodnosti. Kot je znano, Slovenija roka za oddajo končnega osnutka NEPN Evropski komisiji (31. december letos) ne bo ujela, kar so Evropski komisiji tudi že sporočili. Slovenija pa ne bo edina, ki tega roka ne bo ujela, vendar nas to ne sme uspavati. Smo ena redkih držav, ki opravlja najzahtevnejšo pot, saj gremo s presojo vplivov na okolje ter čezmejno presojo vplivov na okolje po najstrožjih kriterijih do sprejema dokumenta. Še posebej v slovenski prostorski zakonodaji pa vse to zahteva dodatne mesece. Kot je poudaril, po najbolj ambicioznem scenariju sprejem dopolnjenega osnutka NEPN na vladi načrtujejo maja prihodnje leto. Leta 2023 to ne bo idealen dokument, kljub temu pa si želijo, da bi bil dokument uravnotežen, izvedljiv ter ne bi državi in vsem deležnikom naložil prevelikega bremena. Takoj po sprejemu NEPN se bodo lotili izboljšav, saj je leto 2023 že rok, ko bo treba narediti revizijo tega dokumenta. Aktivnosti, ki so v preteklem letu za pripravljalci in še pred njimi je ogromno. Nekaj je vidnih, mnogo pa tudi nevidnih. Še vedno pa so na voljo za pobude, pripombe dopolnila in ideje s strani vseh deležnikov. V oktobru in novembru tako potekajo še številne izboljšave vsebine, vzporedno poteka celovita presoja vplivov na okolje, sprožili so postopek čezmejne presoje vplivov na okolje, kjer sta interes za sodelovanje najavili Madžarska in Avstrija. Glavne aktivnosti s ciljem, da bi bil dokument maja 2020 sprejet na vladi, bo drugi krog medresorskega usklajevanja, v novembru bodo objavili tudi novo verzijo osnutka NEPN, ki bo že vsebovala tudi prve rezultate okoljske presoje in pripombe prvega kroga medresorskega usklajevanja, ki jih morajo še pregledati in se o njih dogovoriti. Sledi priprava osnutka in ocena okoljskega poročila ter, kot že omenjeno, sprejem tega dokumenta na vladi.

Ob koncu srečanja je sledila še razprava, v kateri so člani Upravnega odbora EZS opozorili na dolgotrajne in zbirokratizirane postopke umeščanja energetskih objektov v prostor, vključno s sončnimi elektrarnami, kar močno upočasnjuje nove naložbe in ogroža izvedbo NEPN. Za postavitev sončnih elektrarn bi zato lahko uporabili degradirana območja. Vse bolj jasno postaja, da bi bilo treba pri postopkih umeščanja v prostor uveljaviti ukrepe in instrumente prevlade javnega interesa, saj v Sloveniji praktično zaradi zaščite območij v okviru Nature 2000 ni mogoče graditi tovrstnih objektov. Kar nekaj članov EZS moti tudi dejstvo, da NEPN ne vsebuje finančnega ovrednotenja scenarijev, da se zakonodaja med seboj izključuje in, da se je Slovenija kot edina odločila za izdelavo poročila o čezmejnih vplivov na okolje. Prav tako so izpostavili, da je premalo sodelovanja med podjetji, čeprav imamo znanja dovolj ter, da se preveč osredotočamo na tehnologije, ki danes še niso razvite in niti ne vemo, če bodo v prihodnje.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)