Članki

Podnebna in okoljska kriza narekuje soglasje za prihodnost

Datum: 15. 11. 2019 Besedilo: Miro Jakomin, Foto: Miro Jakomin

Poleg nujnega dogovora potrebna tudi močnejša ozaveščenost javnosti.

Podnebna in okoljska kriza narekuje soglasje za prihodnost

Državni zbor je včeraj, 14. novembra 2019, skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Ministrstvom za okolje in prostor, klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotero ter Odborom Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor, organiziral posvet z naslovom Podnebni dogovor.

Posvet v DZ je bil razdeljen v tri panele: s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj o ukrepih prilagajanja na podnebne spremembe, z nevladnikom Andrejem Gnezdo (Umanotera) o blaženju podnebnih sprememb v prometu in industriji, z geografom in ekologom dr. Dušanom Plutom (SAZU) o iskanju načina zagotavljanja učinkovite, varne in ogljično nevtralne proizvodnje energije ter z drugimi sodelujočimi. V razpravo o tej problematiki so se vključevali tudi udeleženci v dvorani.   

V veliki dvorani DZ so navzoče uvodoma nagovorili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan, minister za okolje in prostor Simon Zajc in predstavnica gibanja »Mladi za podnebno pravičnost« Aja Vrenjak.

Kot je poudaril predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan, s strateškimi razpravami o najpomembnejših temah za prihodnost Slovenije, ki so jih poimenovali Soglasje za prihodnost, odpirajo vrata civilni družbi, znanstvenim, izobraževalnim in raziskovalnim institucijam, ministrstvom, nevladnim organizacijam, gospodarstvu ter lokalnim skupnostim, da bi v skupnem dialogu našli soglasje o vprašanjih in izzivih, ki so ključni za prihodnost naše države. Podnebne spremembe so namreč ena od osrednjih tem, ki terjajo družbeno in politično soglasje, dogovor in še močnejšo ozaveščenost širše javnosti.  

Mag. Dejan Židan je na posvetu podprl tudi pobudo soorganizatorjev posveta, da se čez leto dni ponovno organizira podobno srečanje, na katerem se bo preverilo, kaj je bilo v tem času narejeno. Pozval je Vlado, da podobno, kot je to naredilo  že nekaj drugih držav, tudi Slovenija razglasi podnebno-okoljsko krizo. Pa ne zato, ker gre za besedo, temveč zato, ker to omogoča, da se vsi resursi usmerijo v obvladovanje krize, je poudaril predsednik Državnega zbora.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je izpostavil opozorila znanstvenikov glede podnebnih sprememb in nevarnega višanja temperature. Gre za resne težave, ki jih je povzročil človek z izpusti toplogrednih plinov in drugimi  dejavnostmi. Slovenija je po njegovih besedah sicer majhna, temu primeren je tudi njen doprinos, vendar pa nas to ne odvezuje od odgovornosti za nujno ukrepanje, je menil okoljski minister. Predstavnica gibanja »Mladi za podnebno pravičnost« Aja Vrenjak pa je v nadaljevanju med drugim poudarila, da naj reševanje krize postane prva prioreteta vlade, kar zahteva interdisciplinarno sodelovanje vseh ministrstev.

Po besedah dr. Lučke Kajfež Bogataj je najpomembnejše blaženje podnebnih sprememb, kar pomeni, da odstranimo in zmanjšamo vzroke, zaradi katerih so nastale. Po drugi strani pa so podnebne spremembe vseskozi prisotne in bodo tudi, vsaj v manjši meri, ostale. To pa pomeni, da se moramo na novo podnebje prilagoditi. Prilagoditi moramo naše kmetijstvo, način našega življenja, turizem, prilagoditi se je treba novim boleznim, novim težavam v zdravstvu. Ta segment pogosto ostaja nekoliko zanemarjen, je pa izjemnega pomena, če želimo ohraniti kakovost življenja ljudi. Ob tem je izrazila upanje, da se bo Slovenija znala ob blaženju, ob ukrepih, tudi strokovno organizirati in za to dobiti tudi pomembno politično spodbudo. Samo prilagajanje kot tako je namreč mogoče bolj težavno, saj ni enotnega recepta, kaj narediti. Morda bomo ob prilagajanju naredili tudi kakšno napako, zato si moramo vzeti čas in omogočiti tudi raziskovanje na tem področju, da pravočasno najdemo potrebne rešitve, je dejala dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Andrej Gnezda iz Umanotere je dejal, da je v Sloveniji več kot 230 organizacij civilne družbe Vlado RS pozvalo, da razglasi podnebno krizo in temu primerno začne tudi ukrepati. Pričakujejo, da bo Vlada to prepoznala, da bo ljudem prisluhnila in dejansko podnebno krizo tudi razglasila. Poudaril je še, da je Evropska komisija za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2020-2050 ključ prepoznala v učinkoviti rabi energije in radikalnem zmanjšanju rabe energije. To je po njegovem mnenju tisto, kar je treba poleg že omenjenega prilagajanja vzeti kot prvo izhodišče. Do leta 2020-2050 moramo po sporočilih komisije prepoloviti porabo energije. Potrebujemo načrt, kako bomo to dosegli, predvsem v prometu in industriji, ki sta danes največja porabnika energije v Sloveniji, je menil Andrej Gnezda.

Dr. Dušan Plut (SAZU) je izpostavil, da celotno svetovno zgodovino označuje povečanje porabe energije. Kot primer je navedel, da se je v zadnjih stotih letih poraba energije na svetu povečala za 11krat. Glede na to, da je celotna energetika zasnovana predvsem na rabi fosilnih goriv, to pomeni, da se je za toliko povečalo tudi onesnaževanje in seveda tudi obremenitev našega ozračja, pri čemer Slovenija ni nobena izjema. Po porabi energije za 2krat presega koncept okoljskega prostora in kar se tiče emisij toplogrednih plinov na prebivalca, presega vsaj za 4krat, če ne za 5krat, če se upošteva vse vire emisij. Slovenija se po besedah dr. Pluta na področju energije sooča z dvema ključnima problemoma.  Kot prvo je navedel, kako zmanjšati porabo energije, kot drugo pa, ali smo sposobni zamenjati energetsko osnovo in iz fosilnih goriv preiti na rabo obnovljivih virov energije, kjer pa se bodo ravno tako pojavljale negativne posledice na okolje. Kot je še poudaril, nas čaka velik izziv, ki ni le energetski, temveč predvsem razvojni in vrednotni.

V okviru panela ob blaženju podnebnih sprememb v energetiki je sodeloval tudi direktor Elesa mag. Aleksander Mervar, ki je najprej na kratko predstavil trenutne elektroenergetske razmere v Sloveniji in Evropi. Kot je dejal v nadaljevanju, moramo v Sloveniji podpirati razvoj obnovljivih virov. Eles že uresničuje projekt o obvladovanju napetostnih razmer v prenosnem omrežju v Sloveniji (tudi zaradi tega, ker gre razvoj v smeri obnovljivih virov energije), distribucijo pa na tem področju čaka zelo težko obdobje. Če bo elektrifikacija potekala stihijsko in ne bo predpisano, kje naj se postavljajo e-polnilnice, bo na nizkonapetostnem omrežju hud problem. Velike težave bodo tudi, če bomo stihijsko postavljali velika polja sončnih elektrarn.

Glede jedrske poti je mag. Aleksander Mervar predlagal, naj se akterji odločijo za pripravo Državnega prostorskega načrta za drugi blok NEK. Ali bomo gradili ali ne, in kateremu energetskemu scenariju bomo dali prednost, pa je odvisno od dogajanja, še zlasti od tega, v kateri  smeri  bo šel razvoj hranilnikov, ali bodo tehnološko primerni in tudi cenovno sprejemljivi. Ob tem je še dejal, da ga skrbi preveč lahkotno razmišljanje, kako se bo v prihodnje odvijala ta zgodba. Po njegovem mnenju to ne bo enostavno in bodo potrebni ustrezni dogovori tako na politični ravni kot v energetiki, pa tudi na strani uporabnikov.  

Me drugim je bilo na tem posvetu poudarjeno, da je pri reševanju podnebne in energetske problematike nujno delovanje vseh vladnih sektorjev. Po besedah dr. Lučke Kajfež Bogataj probleme na tem področju napačno naslavljamo na ministrstvo za okolje in prostor, saj so za reševanje te  problematike odgovorni tudi drugi sektorji, pri čemer je posebej izpostavila infrastrukturni, gospodarski, finančni in kmetijski sektor, pa tudi ministrstvo za zdravstvo. Ministrstvo za okolje in prostor je po njenih besedah samo tisto, ki naj opozarja na probleme in mora koordinirati akcije drugih sektorjev. 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )