Članki

Dravske elektrarne v prihodnosti stavijo tudi na veter  

Datum: 10. 12. 2019 Besedilo: Brane Janjič

V fazi podrobnejše proučitve so ta hip tri potencialne lokacije, in sicer Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec.

Dravske elektrarne v prihodnosti stavijo tudi na veter

Dravske elektrarne Maribor, ki z osmimi velikimi hidroelektrarnami na reki Dravi, petimi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami, proizvedejo približno četrtino trenutno potrebne električne energije. Laskavi naziv največjega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov pri nas želijo ohraniti tudi v prihodnje,  zato v skladu s svojim poslanstvom in vizijo načrtujejo tudi večjo izrabo energije vetra in sonca. Kot je na današnji predstavitvi treh projektov postavitve vetrnih elektrarn v severovzhodnem delu države izpostavil direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej, so pred energetiko veliki izzivi, še zlasti v zvezi s tem, kako zagotoviti izpolnitev zastavljenih ciljev glede povečevanja deleža obnovljivih virov energije, za katerimi žal že zdaj precej zaostajamo. Čeprav potencial izrabe vetra v Sloveniji ni velik in obstaja veliko omejitev, tako glede razširjenosti območja Nature 2000, zaščite naravne in kulturne dediščine ter razpršene poselitve, je vendarle tudi nekaj primernih lokacij, predvsem na Primorskem, pa tudi na Štajerskem. Kot je dejal, je bilo samo v letu 2018 na svetu postavljenih za 49 GW novih vetrnih elektrarn oziroma toliko, kot bi postavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje, ki je največja slovenska hidroelektrarna. Slovenija je z dvema večjima vetrnicama glede izrabe vetrnega potenciala na dnu seznama evropskih držav.
»Kot podjetju v posredni lasti države nam je mar za dosego zavez, ki jih je dala Slovenija glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Čeprav je dejstvo, da ima postavitev vsakega objekta določen vpliv na okolje verjamemo, da imamo izkušnje in znanje, da objekte postavimo v prostor, ki bo za to primeren na način, ki bo v največji možni meri sprejemljiv. Pri tem bi si želeli nekoliko hitrejše odvijanje postopkov na strani odločevalcev in nekoliko več zaupanja deležnikov v strokovne inštitucije. Zavedamo se tudi, da dokler ne bomo skupaj z državo našli modela vključenosti lokalne skupnosti v projekte, nikjer ne bomo dobrodošli. A verjamemo, da bo potrebe in volja pripeljali do rešitev, in da se bodo tudi v Sloveniji v naslednjem desetletju začeli vrteti vetrni agregati in proizvajati električno energijo,« je uvodne misli strnil Andrej Tumpej in dodal, da je za prihodnost države ključnega pomena odgovor na vprašanje, na kakšen način in za kakšno ceno bo v prihodnje zagotavljala potrebno energijo.

Dravske elektrarne za zdaj proučujejo tri možne lokacije


Na osnovi opravljenih meritev so se po besedah vodje projekta Sandija Ritlopa na področju severovzhodne Slovenije pokazala tri, vetrovno primerna področja, in sicer območje Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec. Navedeni projekti so v različnih fazah potrjevanja, pri čemer so še najdlje pri projektu vetrne elektrarne Ojstrica. Ta ima sprejet Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in je trenutno v fazi preveritve prostorskega in okoljskega umeščanja v prostor, kar pomeni, da bodo strokovne inštitucije izdelale vse potrebne študije, ki bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoče postaviti v prostor. Za projekt je bilo nedavno tudi delno dopolnjeno gradivo pobude in posledično smernice. 

Potencialna projekta vetrna elektrarna Paški Kozjak in vetrna elektrarna Rogatec pa sta v fazi, ko je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo obvestilo o javni objavi pobude za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev. 
Dejstvo je, je dejal Sandi Ritlop, da so vsi trije projekti še daleč od postavitve, in da je potrebno še veliko aktivnosti, preden se bo izkristaliziralo, ali narava, okolje in druge omejitve omogočajo, da bodo ti načrtovani vetrni agregati dejansko lahko stali.  Ob tem je tudi poudaril, da v Dravskih elektrarnah študij možnosti izrabe vetrne energije zaradi besed nekaj posameznikov, ki se s postavitvijo vetrnic ne strinjajo, še preden so vse študije izdelane, ne mislijo ustavljati in bodo vse postopke še naprej izvajali v skladu z veljavno zakonodajo ter strokovno in odgovorno do vseh deležnikov in v sodelovanju s širšo lokalno skupnostjo. Ne nazadnje v Dravskih elektrarnah verjamemo, je dejal Ritlop, in tako kažejo tudi projekcije in študije iz tujine, da lahko postavitev vetrnih agregatov na primernih lokacijah pripomore k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, brez da bi nepopravljivo škodljivo vplivala na naravo in okolje. 
Trije potencialni vetrni parki (VE Ojstrica, VE Paški Kozjak in VE Rogatec) naj bi sicer šteli trinajst vetrnih agregatov, skupne moči do 46 MW. Na leto naj bi proizvedli 122 GWh električne energije, kar predstavlja približno štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji- Če ne bo večjih zapletov naj bi se vetrnice na omenjenih lokacijah začele vrteti čez štiri do pet let, vrednost investicije pa je ocenjena na 65 milijonov evrov. 



Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (8)
julij 2020 (2)