Članki

ELES projekt FutureFlow predstavil slovenski industriji

Datum: 13. 12. 2019 Besedilo: Nadja Novak

Ob tej priložnosti so udeležence tudi opozorili na nove poslovne priložnosti, ki se pojavljajo v spreminjajočem se elektroenergetskem sistemu.

ELES projekt FutureFlow predstavil slovenski industriji

Uvodoma je udeležence dogodka pozdravila generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc, nato pa sta direktorica Združenja za papirno industrijo mag. Petra Prebila Bašin in direktor Združenja za inženiring mag. Vekoslav Korošec predstavila slovensko industrijo, izzive s katerimi se sooča, njene dosežke na področju energetske učinkovitosti ter predloge, ki bi jih odločevalci morali upoštevati pri snovanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. 
Mag. Darko Kramar iz družbe ELES, ki je koordinator projekta FutureFlow, je udeležencem predstavil razloge, ki so partnerje vodili k snovanju projekta. Ključnega pomena je bila ideja, da lahko z aktiviranjem razpršene proizvodnje in aktivnih odjemalcev rešimo izziv energetske tranzicije v brezogljično družbo. Izpostavil je, da je projekt FutureFlow poseben tudi v evropskem prostoru, saj so partnerji projekta k sodelovanju v pilotnih testih uspeli vključiti 96 aktivnih odjemalcev s 50 MW potenciala za nudenje fleksibilnosti.
Leon Maruša iz Elektroinštituta Milan Vidmar je predstavil DEMO okolje za upravljanje z viri vključenimi v sekundarne sistemske storitve. V okviru projekta so namreč partnerji razvili platformo za združevanje virov prožnosti, v okviru katere bodo trgovci povezali napredne odjemalce, ki so tehnično sposobni in želijo sodelovati pri uravnavanju ravnovesja v elektroenergetskem sistemu, in platformo za regionalno izmenjavo virov prožnosti, ki bo omogočila aktiviranje najprimernejših in cenovno najbolj ugodnih virov prožnosti na mednarodnem nivoju. »Delovala bo tako, da bo sistemski operater poslal signal, ki bo agregatorjem virov prožnosti (naprednih odjemalcev) javil, kakšno storitev za uravnavanje prožnosti potrebuje. Agregatorji bodo nato postavili ceno storitve, izbrana pa bo storitev agregatorja, ki bo ponudil najnižjo ceno«, je poudaril Maruša. Peter Nemček iz družbe cyberGRID je v nadaljevanju udeležencem podrobneje razložil delovanje in možnosti platforme za združevanje virov prožnosti. Poudaril je, da projekt predstavlja veliko dodano vrednost za domačo industrijo saj jim omogoča, da ponudijo svojo prožnost sistemskemu operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja, v nadaljevanju pa jo bodo lahko ponujali tudi podjetjem za distribucijo električne energije in s tem pridobili tudi nov vir prihodkov.
Pomemben partner v projektu je bila tudi družbe GEN-I, ki je porabila veliko časa za pridobivanje podjetij, ki so bila pripravljena sodelovati v projektu. V tem procesu so pridobili številne izkušnje, ki sta jih udeležencem predstavila Andrej Dernikovič in Rok Lacko. Dernikovič je izpostavil, da so sistemske storitve zelo pomembne zaradi vedno večjega vključevanja OVE, naraščanja rabe toplotnih črpalk ter naraščanja e-mobilnosti. »Končni odjemalci se morajo začeti obnašati kot aktivni odjemalci, saj bodo podjetja le tako zmanjševala lastne stroške in večala konkurenčnost«, je dejal Dernikovič. Lacko je dodal, da v virtualni elektrarni združujejo »male« vire, ki lahko na to na trgu konkurirajo »velikim« virom fleksibilnosti. Ta trenutek so najbolj aktualne sistemske storitve za regulacijo frekvence, kar se uravnava z aktivacijo regulacijske moči. Ponudniki regulacijske moči pa so za svoj prispevek k stabilizaciji sistema seveda nagrajeni in si s tem ustvarjajo dodaten vir prihodkov. »V letu 2018 je GEN-I partnerjem zagotovil 700.000 evrov prihodkov za nudenje sistemskih storitev v Sloveniji in Avstriji«, je poudaril Lacko. V enoletnem obdobju so s partnerji opravili več kot 400 ur testiranj v štirih državah in uspeli dokazati, da je sodelovanje aktivnih odjemalcev pri nudenju avtomatske rezerve za povrnitev frekvence tehnično možno. 
V nadaljevanju je David Gerbec iz družbe ELES predstavil trenutno stanje in razvoj sistemskih storitev v Sloveniji kot priložnost za končne odjemalce. Iz vidika sistemskega operaterja je fleksibilnost uporabna za izravnavo odstopanj in upravljanje prezasedenosti. Vizija Elesa na področju fleksibilnosti je ustvariti ustrezne pogoje za sodelovanje, kar pomeni nediskriminatorno obravnavo vseh akterjev, poenostaviti postopke ter zagotoviti, da bo ponujena fleksibilnost dovolj kakovostna. Cilj vseh prizadevanj je dobiti nove vire fleksibilnosti in omogočiti, da tudi domači viri lahko sodelujejo na evropskih trgih. Posledica pa seveda je nižja cena sistemskih storitev. 
Boštjan Korošec iz Taluma, ki je največji porabnik električne energije v Sloveniji, je udeležence konference seznanil z dilemami, ki so jih imeli pred vključitvijo v projekt. Ker so njihovi proizvodni procesi zelo odvisno od stabilne oskrbe z električno energijo jih je skrbelo, ali bo prilagajanje odjema vplivalo na njihovo proizvodnjo ter kakšne bodo posledice zunanjega vpliva na njihove procese. »Zaradi sodelovanja v projektu smo ugotovili, da je naš delovni proces dovolj robusten, da lahko prenese prilagajanje odjema in da so končni odjemalci pomemben del pri zagotavljanju stabilnosti elektroenergetskega sistema. Seveda pa smo z nudenjem fleksibilnosti dosegli tudi pozitivne ekonomske učinke«, je o izkušnja sodelovanja v projektu povedal Korošec. 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 2)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (8)
julij 2020 (2)