Članki

Vozilo brez ogljičnega odtisa ne obstaja

Datum: 16. 12. 2019 Besedilo: Polona Bahun

Potekal je posvet Ekonomski potencial in učinkovita raba stisnjenega zemeljskega plina v prometu.

Vozilo brez ogljičnega odtisa ne obstaja

Na posvetu so strokovnjaki in gospodarstveniki s področja energetike in prometa spregovorili možnostih rabe stisnjenega zemeljskega plina (CNG) v prometu in preverili potenciale tega vira energije za bolj trajnostno prihodnost.

Mag. Milena Černilogar Radež z Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na MzI je poudarila, da je uporaba alternativnih goriv v prometu, med njimi tudi CNG, področje, o katerem se v EU največ razpravlja. Gre za področje vseh držav, ki želijo svojim prebivalcem zagotoviti zdravo in finančno vzdržno življenje. Zato je prav, da prednost pred osebnimi vozili dobivajo pešci in kolesarji ter učinkovit javni prevoz. Glede na naraščajoče onesnaževanje je prav uporaba energentov tisto, kar bo zmanjšalo izpuste. Zaradi naraščajočega onesnaženja, prometa in povečevanja rabe energije je skrajni čas, da to tematiko obravnavamo celostno. Od proizvodnje vozila, do njegove razgradnje po koncu uporabe. Šele nato bo možno celostno zagovarjati izbrane rešitve. Politika zato zahteva skrbno načrtovanje, tudi s pogledom na okolje. Ključnega pomena je tudi vsestransko sodelovanje in mednarodno povezovanje. Ministrstvo v prihodnje čaka kar nekaj dela, saj je treba odpraviti vse nepotrebne ovire za naložbe in zagotoviti sodelovanje na vseh ravneh. Pomembno je vzpostaviti tudi ambiciozno strategijo, ki se bo osredotočila na strateške zadeve, ki jih je treba realizirati. Kako se bomo s temi izzivi soočali v prihodnje, pa je odvisno od države, lokalnih skupnosti, investitorjev, usmeritev in finančnih sredstev, ki jih za to namenjata tako Slovenija kot EU.

CNG je idealna priložnost za izboljšanje kakovosti zraka in povečanje deleža OVE

Po besedah direktorja Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina mag. Urbana Odarja je CNG nedvomno prava izbira, ki omogoča dekarbonizacijo prometa. Gre za že razvito tehnologijo, ki dobro deluje. In najpomembneje, v Sloveniji že imamo plinovodno omrežje, ki omogoča oskrbo polnilnih mest. V Sloveniji imamo danes pet javnih polnilnic na CNG. Prvi dve, v Ljubljani in na Jesenicah, smo dobili leta 2011. Leta 2013 je bila zgrajena polnilnica v Mariboru in leta 2016 še druga polnilnica v Ljubljani. V letošnjem letu so javno polnilnico dobili tudi v Celju. V primerjavi s sosednjimi državami se ne moremo primerjati z Italijo, ki ima preko 1300 polnilnih mest, niti ne z Avstrijo, ki jih ima nekaj čez 150. Smo pa na nivoju Madžarske, če primerjamo velikost držav. Smo pa trenutno še pred Hrvaško, ki ima dve polnilni mesti. V Sloveniji imamo danes 467 vozil na CNG, od tega je 244 osebnih, 134 tovornih in 89 avtobusov. Ravno na področju avtobusov smo dosegli največji preboj, saj to število predstavlja največji delež katerega koli alternativnega pogonskega goriva v kateri koli kategoriji. EU in Slovenija imata zelo visoke cilje na področju OVE in ravno na področju prometa ima Slovenija največji zaostanek. In ravno zaradi tega moramo že danes v čim večji meri spodbujati CNG, ker je to zelo enostaven prehod na OVE in ne nazadnje je to tudi prava kot, ki omogoča popolno dekarbonizacijo prometa. S tem, ko uvajamo CNG, smo že na pol poti do uvedbe OVE v prometu. Vsekakor je treba spodbujati alternativna pogonska goriva na začetku njihovega razvoja. Do sedaj smo v Sloveniji večinoma spodbujali elektromobilnost s subvencijami in drugimi ugodnostmi. Za CNG osebna vozila danes še ni subvencije. Zato se pojavlja vprašanje, ali sta ti dve vozili res tako različni v vplivu, ki ga imata na okolje, kot kažejo trenutne ugodnosti, ki so jima namenjene. Tudi na področju davčne politike Slovenijo čakajo dodatni izzivi. Vsekakor pa za hitrejši razvoj v Sloveniji potrebujemo več polnilnic. Tudi EU pripravlja direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, v skladu s katero mora Slovenija v vseh mestnih občinah do leta 2020 postaviti minimalno 17 polnilnic na CNG. V naslednjem petletnem obdobju pa je treba postaviti dodatni minimalno dve polnilnici na avtocestnem križu.

Doc. dr. Mitja Mori s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je ob začetku poudaril, da v zadnjem času veliko govorimo o ničelnosti vpliva električnih vozil, vendar vsi vemo, da električna vozila za svoj pogon potrebujejo električno energijo. Ves čas se govori tudi o emisijah CO2, a ta v trenutni zakonodaji ni onesnaževalec. Za energetike je to zgolj preslikava izrabe fosilnih goriv. In v svetu danes 64 odstotkov vse energije pridobimo iz fosilnih goriv. To pa pomeni, da električna vozila ne morejo biti popolnoma brez emisij. V nadaljevanju je predstavil študijo okoljskega vpliva vozil srednjega razreda, ki ni zajemala celotnega življenjskega cikla določene tehnologije (dizelskih, bencinskih, CNG in električnih) vozil, je pa upoštevala proizvodnjo in uporabo na 150 tisoč kilometrov, ko je zagotovo potrebna zamenjava baterije električnega vozila. Pri študiji so uporabili certificirano programsko opremo in preverjene baze podatkov, ki so jim bili na voljo za fazo proizvodnje in fazo uporabe.
Rezultati so pokazali, da so emisije CO2 v primeru rabe električne energije iz OVE pri električnih vozilih res nižje kot pri klasičnih tehnologijah na fosilna goriva, vendar moramo pogledati širše in se vprašati, ali je v tem trenutku možno napajati vsa električna vozila iz OVE. To pomeni, da so električna vozila dobra toliko, kot je dobra energijska mešanica. Je pa ob tem povedal še, da je zaključek življenjskega cikla, ki sicer v študiji ni bil zajet, nekoliko bolj obremenjujoč za okolje pri električnih vozilih. Zato je treba okoljsko sliko pogledati širše, saj sicer na CO2 vežemo veliko preveč odločitev. Prav tako moramo pogledati ne samo globalne kazalce, ampak tudi regionalne in lokalne. Moramo imeti presežek energije ene tehnologije, če hočemo uvajati nove tehnologije. Zato moramo biti previdni pri uvajanju novih tehnologij v širši koncept energetske porabe.

Z uporabo okoljsko sprejemljivejših goriv moramo začeti že danes

Dosedanji razvoj in pogled naprej razvoja CNG v Ljubljani je predstavil Srečko Trunkelj iz Energetike Ljubljana. Sam vidi zemeljski plin idealno pot za prehod Slovenije v brezogljično družbo, vendar pa se moramo zavedati, da zelena mesta ne morejo temeljiti le na e-mobilnosti. Prednosti CNG so številne, bistvena pa je zmanjšanje vplivov na okolje. To kažejo tudi meritve, saj so dejanske emisije CNG vozil daleč pod zakonskimi omejitvami. Kot je poudaril tudi on, vozilo brez ogljičnega odtisa ne obstaja, prav tako pa ne obstaja tudi samo ena rešitev mobilnosti.

CNG polnilno infrastrukturo je predstavil predstavnik LPP Drago Žalac v podjetju zasledujejo cilj, da bo 50 odstotkov flote njihovih vozil CNG avtobusov. Danes so na 40 odstotkih, saj imajo izmed 218 avtobusov v floti 87 CNG avtobusov. Kot je poudaril, so se od vsega začetka srečevali s problemom ustreznih zalog plina in sočasnostjo polnjenja avtobusov, saj le-to traja dobre štiri ure, zato vsi avtobusi ne morejo voziti sočasno. Prav tako so prepoznali tveganje izpada oziroma nedelovanja polnilnice. Redne servise opravijo sami, se je pa s prihodom CNG avtobusov ta precej podaljšal, opravljata pa ga dva delavca, ki pregledata več komponent in zamenjata vse, kar predpiše proizvajalec. Popoln pregled plinskega sistema pa se na podlagi predpisa izvaja na štiri oziroma pet let. Pri servisnih in vzdrževalnih delih pa morajo biti izredno pozorni na vse varnostne ukrepe.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (8)
julij 2020 (2)