Članki

Dan odprtih vrat ABC Acceleratorja

Datum: 20. 12. 2019 Besedilo: povzeto po sporočilu za javnost

Za zagonska podjetja je veliko priložnosti tudi v energetiki.

Dan odprtih vrat ABC Acceleratorja

V Ljubljani je včeraj potekal dan odprtih vrat ABC Acceleratorja z naslovom Mingle&Jingle, ki se je začel s pogovorom z Veroniko Rožmanc, industrijsko oblikovalko in zmagovalko izbora naj mladinski startup 2019, v nadaljevanju pa so bile predstavljene priložnosti, ki jih zagonskim podjetjem nudita tudi največji evropski energetski pospeševalnik InnoEnergy in največji evropski digitalni pospeševalnik EIT Digital. O izzivih, ki so pred energetiko, je spregovoril mag. Gorazd Ažman iz Elesa, ki je izpostavil, da je glede na nedavno predstavljeni evropski zeleni dogovor cilj EU do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina na svetu, hkrati pa do leta 2030 doseči 50- do 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar pred vse države postavlja zahtevne naloge.
»Ukrepi, ki jih spremlja časovni načrt ključnih politik, zajemajo ambiciozno zmanjšanje izpustov, naložbe v vrhunske raziskave in inovacije ter ohranjanje evropskega naravnega okolja. Z naložbami v zelene tehnologije, trajnostne rešitve in nove možnosti za podjetja je zeleni dogovor lahko nova evropska strategija rasti. Da bi uspela, je bistvena polna podpora in sodelovanje javnosti ter vseh deležnikov,« je zeleni dogovor povzel Gorazd Ažman in ob tem omenil, da bo kot del tega EU podjetjem pomagala, da postanejo vodilna v svetu na področju čistih izdelkov in tehnologij.
Danes sicer v strukturi rabe energentov še vedno prevladujejo fosilna goriva. Tudi če pogledamo samo električno energijo, je 73,8 odstotka neobnovljive električne energije, obnovljive električne energije pa je 26,2 odstotka, od česar največji delež - 15,5 odstotka - predstavlja hidroenergija, je omenil Ažman. Zaradi vse večje proizvodnje energije iz spremenljivih OVE se bodo pojavile potrebe po hranjenju energije za kratek in daljši čas. Hkrati energetski sistem postaja vse bolj decentraliziran, pretoki energije v omrežju pa potekajo vse bolj v vse smeri in ne več toliko samo od velikih proizvajalcev do odjema. »S temi bo treba upravljati, pri čemer se bodo energetski sistemi veliko bolj povezovali, vse skupaj pa bo moralo biti ustrezno podprto z digitalizacijo, da bo sploh funkcioniralo,« je dejal Ažman.
V nadaljevanju je sledila predstavitev, kako se teh vprašanj skozi določene velike projekte lotevajo na Elesu. Tako na primer v okviru slovensko-hrvaškega projekta SINCRO.GRID upravljajo velike tokove, recimo iz Hrvaške preko Slovenije v srednjo Evropo. S konceptom celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil pod imenom E8  pa naslavljajo problem počasnega in pametnega polnjenja e-vozil, da bo polnjenje na eni strani čim manj obremenjujoče za omrežje, na drugi strani pa, da se na pameten način izkoristi baterijske hranilnike.
Ažman je omenil tudi Elesov nedavno odprt diagnostično-analitski center, ki pomeni nov korak k digitalizaciji in obvladovanju in povezovanju velike množice podatkov ter predstavil, kako se digitalizacije lotevata še dva sistemska operaterja - norveški Statnett in belgijska Elia. Slednja poskuša pri pilotnih projektih sodelovati tudi z zagonskimi podjetji in je na primer na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov naredila možnost nudenja fleksibilnosti, hkrati pa trenutno dela tudi s podjetjem Prisma Photonics, ki poskuša z merjenjem zvoka odkrivati napake v RTP postajah. Statnett pa določene stvari razvija sam, pri čemer je kot primer navedel samovozeče drone, ki pregledajo RTP postaje. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi lahko tudi pri nas na določene energetske izzive odgovorili s pomočjo manjših zagonskih podjetij.

Slovenski startupi že gradijo na trajnostnih inovacijah

Da slovenski startupi že uspešno prepoznavajo potrebo po inovacijah s področja trajnosti, pa je ob robu predstavitve InnoEnergyjevih priložnosti tako slovenskim startupom, kot investitorjem in tudi mladim, ki šele razmišljajo o svoji karierni poti, povedala dr. Maja Jerala, menedžerka InnoEnergyjevega slovenskega huba ter ABC-jeva vodja evropskih projektov. Kot je poudarila, načelo trajnosti zahteva drugačen pogled na poslovne modele in ustvarjanje dobička, ki morajo prepričati ne samo potencialne investitorje, ampak predvsem uporabnika, saj smo prav uporabniki tisti, ki lahko največ prispevamo k povečevanju trajnostnih modelov, kar pa nemalokrat zahteva spreminjanje vsakodnevnih navad. Pri tem je dodala, da je največji izziv za domače startupe najti zares trajnosten in inovativen poslovni model, na katerem bo temeljila njihova rešitev, pri čemer pa jim je lahko v pomoč prav ABC Accelerator. Slednji je od svoje ustanovitve v letu 2015 pomagal že približno 150 startup podjetjem iz različnih držav, celotna razvojna zgodba ABC-ja pa temelji na edinstveni mreži povezav med malimi podjetji in multinacionalkami, med akademskim in poslovnim okoljem, med različnimi disciplinami in generacijami, med mesti in državami in kar je še pomembneje, med različnimi pospeševalniki in drugimi inovacijskimi vozlišči. 

Menedžerka InnoEnergyjevega slovenskega huba je še povedala, da trenutno v ABC-ju izvajajo devet evropskih in nacionalnih projektov, med katerimi je zelo pomembna energetika in podpodročja,, kot sta denimo shranjevanje energije in trajnostna energija. Z januarjem bodo v ABC-ju začeli enomesečni program PRIMER, ki je tudi vstopna točka za InnoEnergyjevo tekmovanje PowerUp!, zmagovalec tega pa se potem udeleži tekmovanja na evropski ravni in si s tem zagotovi tudi vstopnico v investicijske programe. Prijave v ta program sprejemajo le še do konca leta, program pa je za udeležence brezplačen. (bj)

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (2)