Članki

Naše konference so stičišče med različnimi panogami

Datum: 25. 12. 2019 Besedilo: Vladimir Habjan

Pogovor z Mojco Černelč Koprivnikar.

Naše konference so stičišče med različnimi panogami

Pred desetimi leti so se na področju energetike začeli odvijati dogodki, ki so skušali povezovati energetiko z drugimi vedami. Če smo bili takrat še skeptični, da se bodo te konference utrdile v slovenskem prostoru, danes o tem ni več dvoma. Zasluge za to ima direktorica podjetja Prosperia.

Mojca Černelč Koprivnikar je danes v energetskih krogih znana oseba. Je ustanoviteljica in direktorica podjetja Prosperia, ki je na področju energetike močno popestrilo dogajanje in povezalo ljudi. Mojca je Mariborčanka, ki je študirala v Ljubljani in se tu tudi ustalila. Po poklicu je diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, ki se je v 15 letih preizkusila v sodstvu, gospodarstvu, zavarovalništvu in tudi energetiki (EGS, Agencija za energijo). Kar precej različnih področij, a, kot je povedala, jo zanima marsikaj, zato si je želela pridobiti čim več izkušenj, saj rada deluje celostno. Leta 2009 je ustanovila podjetje Prosperia, ki deluje že deset let. Mojca je idealistka in vizionarka, ki je svoje ideje uspela tudi realizirati. Preseneča s pogumom, prodornostjo in pozitivnim pristopom, ki nedvomno žanje uspehe. To smo zaznali tudi v uredništvu revije Naš stik in spletnega portala www.nas-stik.si, zato smo že vrsto let medijski pokrovitelj vseh njihovih dogodkov.

Po izobrazbi ste pravnica. Od kod odločitev za energetiko?

Energetika mi je bila nekako položena v zibelko. Moj oče je bil iz elektro stroke in delal pri Hidromontaži. Zato smo se, ko sem bila otrok, za nekaj let preselili v Pakistan, kjer je oče pomagal graditi Tarbelski jez in ogromno hidroelektrarno (Tarbela Dam) na reki Ind. Zanimivo je to, da sta bila jez in hidroelektrarna zgrajena z okoljskim namenom preprečevanja poplav, kajti vsako leto se je zaradi poplav moralo iz doline izseliti kar 90.000 ljudi, in za oskrbo z električno energijo.

Zanimivo ime, Prosperia. Ima kak globlji pomen?

Da, beseda izhaja iz latinščine (prosperare). Prosperiteta pomeni razcvet, razvoj, razvijati se, uspevati, omogočiti uspeh, rast, blagostanje … Torej, prispevati, delati nekaj, kar podpira razvoj posameznikov in družbe.

Kaj ste imeli v mislih ob odprtju podjetja? Kakšne cilje ste si zastavili? Zakaj lastno podjetje?

Na začetku sem sledila viziji ustvariti mulitidisciplinarno srečanje za ambiciozne in inovativne na področju energetike, ki verjamejo, da je stvari mogoče izboljšati. Menim, da inovacije pogosto ustvarjamo prav na presečiščih različnih panog in pri prenosu znanj med njimi. Seme je bilo posejano na Agenciji za energijo že pred 19 leti, kamor sem prišla kot generalna sekretarka ob njenih začetkih, ko se o regulaciji trgov ni prav dosti vedelo in smo se vsega učili na novo. Takrat smo prišli do spoznanja, da za preskok v razumevanju in delovanju energetike 21. stoletja potrebujemo nova znanja in izkušnje, predvsem pa drugačno miselno naravnanost, ki ne samo, da je odprta za spremembe in izboljšave, temveč jih tudi aktivno soustvarja. Še pomembnejše je spoznanje, da to potrebujejo tudi »naše stranke«, okolje, če želimo potovati skupaj. Najnaravnejši način je bilo organizirati skupna izobraževalna srečanja.

Ker stavim na misel, »bodi sprememba, ki jo želiš videti«, sem, ko sem se iz osebnih razlogov preselila iz Maribora v Ljubljano, nadaljevala samostojno pot. Kot pravi starodavna modrost: če hočeš potovati hitro, pojdi sam, če želiš potovati daleč, pojdi skupaj! Kljub vsej digitalizaciji smo ljudje tudi po genetskem zapisu predvsem socialna bitja, ki smo se skozi tisočletja prav skozi srečevanja uspešno učili drug od drugega, se podpirali in stopili skupaj, ko je bilo zahtevno, ter znali tudi praznovati.

Pred desetimi leti ste začeli z organizacijo dogodkov v energetiki, čeprav je bila v tistem času na tem področju kar gneča. Danes priznavamo, da so se vaši dogodki res dobro usedli med nas. Kako vam je to uspelo? Je bil potreben velik pogum? Katerim svojim lastnostim pripisujete ta uspeh?

Vztrajnosti, tudi ko ni lahko, in še vedno se pogosto zgodi, da ni lahko. Pa zaupanju vase in v svojo vizijo. Vsak dogodek je po svoje tveganje. Ko sem se enkrat odločila, sem vztrajala. Če prehitro obupamo, je, kot bi se tik pred vrhom gore obrnili, do vrha pa je le še nekaj korakov, potem se zjasni in je lepše in lažje. Verjetno je temu in sijajnim naprednim strokovnjakom, ki prav tako stavijo na proaktivnost in nam pomagajo kreirati vsebine, mogoče pripisati, da smo v desetih letih uspešno izpeljali vse predvidene konference. Moram pa poudariti, da to rada počnem, rada soustvarjam stičišča različnih strokovnjakov, rada povezujem in moderiram. Zelo mi je všeč občutek, če se na dogodku občuti ta silna energija prenosa znanj in navdiha med udeleženci ter ustvari kakšna nova povezava. Stavim na interaktivnost, če je le mogoče.

Vsakič se pred dogodkom in po dogodku vprašamo, kaj lahko naredimo/bi lahko naredili bolje. Tudi mi se želimo razvijati, zato da lahko najbolje podpremo udeležence pri njihovih ciljih. Vodi me tudi prepričanje, da nas mora vsako srečanje ljudi vsaj glede ene stvari navdahniti – ali da pridobimo novo spoznanje, izmenjavo znanj, sicer je zgolj izguba časa. S takih sestankov bi ljudje morali odkorakati, si vzeti to pravico ali pa soustvariti take, ki jim koristijo.

Kako ste se odločali o tematikah dogodkov, ki so danes ustaljena praksa: inovacije, okolje, regulativa, pravo, nove tehnologije? Kako ste vedeli, da bodo te teme »pritegnile«?

Iskreno povedano tega nisem vedela. Sem pa raziskovala energetsko področje, kaj je že prisotno in česa še ni. Imela sem jasno vizijo, da zgradimo stičišča med različnimi panogami. V ozadju vseh dogodkov je zmeraj spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti strokovnjakov. Dogodkov, na katerih se energetiki srečujejo, je takrat bilo že nekaj, vendar je bil naš cilj pritegniti tudi druge panoge, ki se povezujejo z energetiko oziroma se danes meje zabrisujejo. To je bilo naše gonilo, saj se na novih presečiščih lahko dogajajo preboji. Tudi če so na kupu sami genialni energetiki, je vseeno treba biti odprt za poglede drugih. Zato ker potrebujemo celostne rešitve.

Na primer, ko smo pred osmimi leti začeli s forumom Energetika in okolje, sem videla, da smo dregnili v osje gnezdo. Vendar je evolucija pokazala, da sta ti dve področji vedno bolj povezani oziroma eno in isto. Energetika je tista, ki bo morala odgovoriti na marsikatero okoljsko zagato, recimo, kako prispevati k razogličenju, reševanju podnebnih sprememb. Trudimo se tudi kazati trende za naprej. Zdaj že tretje leto pripravljamo Nove tehnologije v energetiki, saj bodo digitalizacija, e-mobilnost in razpršeni viri energetiko pretresli na načine, ki si jih še niti ne predstavljamo.

Kako vam je uspelo pokriti stroške dogodkov?

Že na začetku sem se odločila, da bomo z našimi srečanji šli na trg, čeprav sama z neposrednim delom na trgu nisem imela izkušenj. Preprosto zato, ker sem hotela, da delamo le zadeve, ki jih ljudje prepoznavajo kot koristne in potrebne. To pomeni, da dogodke financiramo le iz kotizacij in s pokroviteljstvi.

Po desetih letih organiziranja dogodkov ste gotovo pridobili veliko izkušenj. Ali se vam ne zdi, da so vaše konference na področje energetike podjetjem in ljudem prinesle kakšne dobrobiti, morda boljšo komunikacijo, večjo preglednost, lažje povezovanje?

Težko govorim v imenu udeležencev, bi pa rekla, da imamo veliko stalnih udeležencev in partnerjev, kar govori v prid tega, da jih sodelovanje na naših dogodkih obogati, saj se vračajo. Trudimo se poiskati sveže poglede strokovnjakov, biti v navdih udeležencem. Ljudje dobimo boljši vpogled, če se srečamo v živo. To je drugače, kot če bi prebral goro papirja. Lahko tudi začutiš, kako razmišljajo drugi, kaj so pomembne teme, prepoznaš tisto, kar ni izrečeno. Drug vidik je, da udeležba za udeležence dogodkov nikdar ni obvezna. Vsaj upam to za naše dogodke … (smeh) Sama namreč verjamem, da smo ljudje najbolj kreativni in dojemljivi za svoj razvoj in raztapljanje mej lastnega razmišljanja, ko smo v prostovoljni in navdihujoči interakciji z drugimi, ko nam je prijetno in smo motivirani. Kadar nas obdajajo napetosti, slabo počutje, se odrežemo od intelektualnih potencialov, navdiha, rešitev zunaj okvirov. Prav vsem udeležencem, govorcem, številnim strokovnjakom in partnerjem sem tudi zato neizmerno hvaležna, da so nam glede naprednih srečanj v vseh teh letih zaupali in nas podpirali.

Delujte na področju coachinga. Kakšne izkušnje ste si pridobili?

Kakovosten coaching, ki ga na zahodu uporablja vedno več ambicioznih oseb, je zame pomoč posameznikom, ki želijo v bolj polni meri dostopati do svojih neizmernih potencialov in kreativnosti z odpravljanjem pogosto nezavednih omejujočih prepričanj in blokad, ki diktirajo našo realnost in nas omejujejo, da bi dosegli želene rezultate. Parafrizirala bi, da je naša misel najmočnejše orodje, zato jo vzemi v roke, tvoje misli pa oblikujejo tvoje življenje in rezultate. Ena večjih zagat današnje energetike je prisoten odpor do sprememb, zlasti ko gre za uvajanje novih tehnologij, novih poslovnih modelov ter tudi procesov in načinov delovanja zunaj in znotraj organizacij. Za kreiranje novega moramo vstopiti na področje, kjer še nismo bili, in to lahko pogosto v nas vzbudi nelagodje, negotovost, kar je običajen psihološki eksistencialen odziv vsaj večine. Če želimo na primer imeti zeleno energetiko, pa take miselne preobrate potrebujemo. Pogosto so blokade lahko bolj v naši miselnosti in ne toliko v tehnologijah in možnih rešitvah. Če se z nekom ne moremo dogovoriti, če nekega projekta ne moremo premakniti, se moramo vprašati, zakaj. Mogoče ljudje niti ne ozavestijo ali ne verjamejo v projekt ali jih nekaj moti, zgolj na videz je na primer razlog pomanjkanje časa, financ ali kaj drugega. Zato je nujno treba odpravljati blokade tudi tako, da si zastavljamo vprašanja, kot so na primer, kaj v resnici želim oblikovati, v čem je problem in zakaj je to sploh problem. Globoko verjamem in čutim, da je vsak posameznik mikrokozmos tega makrokozmosa, ki ima neskončen potencial in inteligenco. Coaching gre lahko torej še korak naprej pri doseganju naše ustvarjalnosti in rezultatov, ki jih želimo, kot sami dogodki.

Ste inštruktorica joge. Kaj vam joga pomeni in kaj vam pomeni širjenje znanja drugim?

Naši dogodki so, kot kaže, uspevali tudi zato, ker zaupamo v celosten pogled in hkrati potencial posameznika. Če povežem z jogo, joga pomeni notranje ravnotežje, pomeni usklajeno delovanje rok, glave in srca, nas uči komunikacije samega s sabo in čuječnosti. Prepričana sem, da bolj se sprejemamo taki, kot smo, ter živimo v skladu s svojimi vrednotami in sami s sabo, večji je naš dostop do naših največjih potencialov, poguma, inteligence in navdiha. Naš svet to potrebuje. Ljudje smo mnogo več kot zgolj intelektualna bitja. Znanstveniki pravijo, da 80 odstotkov odločitev sprejemamo neracionalno ne glede na izobrazbo, ki jo imamo. Joga me osebno podpira v bolj zavestnem delovanju v tem svetu, krepi moj stik z intuicijo in notranjo močjo, ki jo ima vsak. To želim deliti tudi z drugimi, zato poučujem jogo. Ko govorim o svetu, nimam v mislih le ljudi, temveč planet zemljo in več kot domnevno 8 milijonov različnih vrst živih bitij. Človek je le ena vrsta izmed njih.

Je energetika res v moški domeni in zakaj ne?

Če pogledamo energetike ali naše udeležence, res prevladujejo moški, toda tudi za študij tehničnih strok, ki danes v energetiki prevladujejo, se odloča več fantov. Imamo pa ministrico na resornem ministrstvu, imamo direktorico agencije in še bi lahko naštevali. Hkrati menim, da energetika kot taka pripada človeštvu, to je vsakemu posamezniku ne glede na spol, in vpliva na prav vsako živo bitje. Za bolj uravnotežen in celosten pogled in delovanje ter da bodo vse fantastične, sijajne tehnološke rešitve prihodnosti delovale v dobro vseh, bomo potrebovali modrost in aktivnost vseh. V energetiki je vedno bolj prisotna večsmerna in mrežna komunikacija s končnim uporabnikom, kar smo mi vsi, in prepričana sem, da bo sčasoma vedno več žensk tudi dejavno vstopalo v energetiko in pustilo svoj pečat.

Oba z možem delujeta na področju energetike, mož je v družbi GEN-I. Ali se tudi v domačem okolju pogovarjata o tej temi?

Zelo redko, oba živiva precej intenzivno in dragocene skupne trenutke raje nameniva družini. Pomembno mi je, da se pri delu, ki ga opravljam, lahko veliko učim, da se razvijam in tako lažje pomagam tudi drugim na tej poti. Vendar pa mi je družina vsaj enako pomembna. Če se odločiš za družino, je to po mojem mnenju ne glede na to, ali si moški ali ženska, naloga, ki ne sme biti zanemarjena. Otroci potrebujejo občutek, da so nam dragoceni ter da jih vidimo in sprejemamo take, kot so. Da smo ob njih in zavestno z njimi. Tega ni mogoče dajati prek ekranov. Zdi se mi, da v današnjem svetu hitenja in ambicij pogosto pozabimo, kaj na koncu šteje. Štejejo valovanja, ki jih pustimo v tem svetu, kako smo se dotaknili najbližjih in drugih na vidne in nam nevidne načine, ali je zaradi našega delovanja kdo bolj poln zaupanja vase, ali lahko bolj v polnosti uporablja svoje talente ali je za nami ostal kakšen odpadek ali problem več ali manj.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (8)
julij 2020 (2)