Članki

Energetika in regulativa 20  

Datum: 13. 2. 2020 Besedilo: Brane Janjič, Foto: Vladimir Habjan

V ospredju letošnje konference razprave o spremembah, ki jih v energetiko prinašajo novosti evropske zelene zakonodaje in preoblikovanje energetskega trga.

Energetika in regulativa 20

V Ljubljani je danes potekala že sedma konferenca Energetika in regulativa, na kateri so naslovili nekaj najbolj aktualnih vprašanj, ki jih energetskim podjetjem zastavljajo napovedane dopolnitve ključne evropske podnebno-energetske zakonodaje, pa tudi vse aktivnejša vloga novih udeležencev na energetskem trgu.
Mag. Bojan Kumer je v uvodnem nagovoru predstavil nekatera ključna izhodišča nacionalnega energetsko podnebnega programa in evropskega Zelenega dogovora. Kot je dejal, smo v fazi priprave zaključne različice NEPN, pa se že srečujemo z še bolj ambicioznimi cilji Evropske komisije zapisanimi v Zelenem dogovoru. Za dosego prehoda v podnebno nevtralno Evropo do leta 2050 je tako pričakovati dvig vseh ključnih ciljev za vsaj deset odstotnih točk, kar pred države članice postavlja nove izzive, s katerimi se bomo morali soočiti tudi v Sloveniji. Tako naj bi skupne emisije na ravni EU do leta 2030 zmanjšali za najmanj 50 odstotkov, pri čemer bodo podrobnejši pričakovani cilji za posamezne države  opredeljeni v evropskem podnebnem zakonu, ki mu bo sledila tudi prenova ključnih evropskih direktiv in sektorske zakonodaje. V nadaljevanju je mag. Kumer izpostavil, da očitki glede premajhne ambicioznosti v NEPN ne držijo, saj naj bi si Slovenija v njem na dveh od petih ključnih ciljev zastavila bolj ambiciozne cilje od evropskega povprečja, pa tudi glede deleža obnovljivih virov energije naj bi bila v zgornji polovici držav, pri čemer pa bolj od zastavljenih ciljev ostaja ključno vprašanje, kako jih bomo dejansko uresničili. Tako bo treba temeljito proučiti tudi sedanjo okoljsko zakonodajo, ki precej otežuje umeščanje energetskih objektov v prostor, ter pri doseganju cilja o zmanjšanju skupnih emisij za najmanj 36 odstotkov glede na leto 2005, spregovoriti tudi o vprašanjih povezanih s plinskim in jedrskim scenarijem. Pri tem bi morali politično odločitev, ali bo Slovenija tudi v prihodnje jedrska država, sprejeti najpozneje do leta 2027. Energetika naj bi sicer že bila dvotretjinsko razogljičena, tako da nas veliko dela čaka predvsem na področju prometa, ki prispeva kar 40 odstotkov vseh skupnih emisij, pri čemer se pričakuje prehod na električno energijo in ozelenitev goriv (metan, vodik). Za dosego zastavljenih ciljev na vseh ključnih področjih bodo izrednega pomena tudi vlaganja v raziskave in razvoj, za katere naj bi po predlogu NEPN do leta 2030 namenili vsaj 3,6 odstotka BDP (od tega 1,6 odstotka BDP javnih sredstev). 
V zvezi s prihodnostjo uporabe premoga pa je mag. Kumer dejal, da smo v tokratnem dokumentu zastavili zmanjšanje njegove uporabe za vsaj 30 odstotkov do leta 2030 in popolno opustitev najpozneje do leta 2050, pri čemer bolj natančnega datuma v tem trenutku še ni bilo mogoče določiti, ker potrebujemo temeljitejše analize posledic takšne odločitve. Je pa do konca tega leta predvidena priprava območnih načrtov za zasavsko in šaleško regijo in v naslednjem letu tudi potrebna zakonodaja o zapiranju Premogovnika Velenje in prestrukturiranju tamkajšnje regije, pri čemer naj bi nam v prihodnje pomagala tudi namenska evropska sredstva. Na nekaj še odprtih vprašanj pa naj bi konkretnejši odgovor dobili v načrtovanih posodobitvah NEPN v letu 2023/24 in drugih predvidenih razvojnih dokumentih.

Spremembe na energetskem področju se hitro vrstijo, zakonodaja zamuja  

Vicenzo Trovati iz Acerja je v nadaljevanju izpostavil, da se na področju energetike dogajajo velike spremembe, pri čemer bo pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 veliko vlogo imela tudi e-mobilnost. Tako naj bi se po nekaterih ocenah po evropskih cestah že do leta 2025 vozilo 13 milijonov električnih vozil (danes dober milijon), posledično pa naj bi se povečalo tudi število polnilnih postaj (iz sto tisoč na milijon). S hitrejšim razmahom e-mobilnosti, ki jo EU prepoznava kot enega ključnih elementov v prehodu v ogljično nevtralno družbo, se vse bolj odpirajo tudi vprašanja ustrezne zakonodaje povezane z vprašanji integracije mobilnosti v elektroenergetska omrežja. Ključna področja, ki jih bo še treba urediti in na katerih je precej zakonskih nejasnosti so potencialni trg in odnosi oziroma sporazumi med akterji, harmonizacija med različnimi priključki, priključevanje e-vozil in polnilnic na omrežje in podobno. Po njegovih besedah se ACER teh zakonskih pomanjkljivosti zaveda in je že pred časom sprožil postopek usklajevanja in sprejemanja področne zakonodaje, se je pa delo na tem področju šele dobro začelo. Tako naj bi prvi osnutek zakonodaje dobili predvidoma do poletja, nova pravila pa po optimistični različici sprejeli v letu 2021. Ob tem je še poudaril, da je v tej fazi zelo pomembna proaktivna vloga vseh vpletenih deležnikov.
Da se na trgu dogajajo velik spremembe in z njimi odpira tudi precej vprašanj, je bil mnenja tudi dr. Borut Rajer iz Borzena, ki je izpostavil, da se trg prožnosti pospešeno razvija, pri čemer je njegova vrednost na globalni ravni ta hip ocenjena na dobrih 760 milijonov dolarjev in naj bi v naslednjih treh letih narasla že na 4,5 milijarde dolarjev. Zametke tega trga je že zaznati tudi pri nas (trg sistemskih storitev je trenutno ocenjen na 44 milijonov evrov), pri čemer je ta hip aktivnih štiri do pet agregatorjev, ki izvajajo predvsem sistemske storitve. Možnosti za dodatno izrabo fleksibilnosti manjših proizvodnih virov in hranilnikov je še precej, pri čemer se te nanašajo na tudi na druge mehanizme zagotavljanja zmogljivosti in zanesljivosti sistema, upravljanja omrežnine in storitev za operaterje distribucijskega omrežja. Poleg tega se obetajo tudi tehnične novosti (15-minutna izravnava) in spremembe odnosov med dobavitelji in agregatorji, pri čemer ne gre le za trg električne energije, temveč tudi druge segmente energetike. Kot ključna vprašanja pa je izpostavil prihodnji obseg poslovnih modelov ter način pridobivanja in izmenjave podatkov.
Z razvojem energetskega trga in vstopom novih akterjev se odpirajo nove poslovne priložnosti in tudi dilema o tržnem ali administrativnem določanju cen prožnosti in spodbudah za uporabo prožnosti v distribucijskih omrežjih, pri čemer so po besedah mag. Davida Batiča iz Agencije za energijo ključni dejavniki, ki bodo določali prihodnji razvoj ekonomičnost, izkrivljanje trga in vpliv na prezasedenost omrežja. Kot je dejal, administrativno določanje cen prinaša določene omejitve, zato se zanj v Agenciji ogrevajo bolj kot skrajno možnost. Zato jim je ljubša rešitev o postopni implementaciji trga s prožnostjo, ki bi temeljil na optimalnem modelu trga, pri tem pa bi morali biti aktivni udeleženci ustrezno nagrajeni.

Doseganje zastavljenih ciljev bo terjalo velike naložbe v omrežje

Zanimiva so bila tudi razmišljanja Jana Kostevca iz Acerja, ki je dejal, da omrežja prihodnosti prinašajo vrsto novosti, kot so aktivni udeleženci, e-mobilnosti, digitalizacija, vse to pa prinaša tudi več potreb po investicijah v omrežje. Pričakovanja odjemalcev so visoka, je dejal Kostevec, in potrebe po energiji naraščajo, hkrati pa javnost ne želi nobenih novih elektrarn in dodatnega omrežja. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, kako se regulator obnaša do inovativnih projektov in če jih spodbuja v zadostni meri. Raziskava med evropskimi sistemskimi operaterji je namreč pokazala, da sicer inovativni projekti zaradi premajhne donosnosti večinoma ostanejo na ravni pilotnih projektov, čeprav dolgoročno rešujejo vrsto problemov. Zato v Acerju na osnovi številnih posvetov z vpletenimi deležniki in primerov dobrih praks, pripravljajo priporočilo regulatorjem o nagrajevanju nadstandardnega izkoriščanja obstoječega omrežja. 
Veliko pozornosti je na konferenci vzbudilo tudi predavanje direktorja Elesa mag. Aleksandra Mervarja, ki je podrobneje predstavil vpliv prihodkov od čezmejnih prenosnih zmogljivosti in njihove porabe na prihodnjo višino povprečne tarife za omrežnino. Kot je dejal, je mednarodna primerjava evropskih sistemskih operaterjev prenosnega omrežja pokazala, da je ELES po učinkovitosti v samem vrhu ter je z različnimi ukrepi v preteklosti veliko prispeval k nižji omrežnini. Se pa utegnejo okoliščine, ki so poleg truda zaposlenih botrovale k dosedanjim visokim prihodkom v kratkem spremeniti, kar bi utegnilo imeti tudi velik vpliv na prihodnjo višino omrežnino. Po izračunih različnih možnih scenarijev naj bi se ta morala tako v obdobju do leta 2022 do 2028 v povprečju dvigniti kar za 40 odstotkov oziroma bi ta dvig v navedenem obdobju moral v povprečju na letni ravni znašati med 12 in 68 odstotkov.
Mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, je pritrdila, da je primerjalna analiza med evropskimi TSO pokazala, da je Eles med najučinkovitejšimi operaterji, a hkrati opozorila, da je Agencija ves čas v primežu različnih interesov. Tako odjemalci pričakujejo najnižje cene in visoko kakovost oskrbe, podjetja dovolj sredstev za razvoj in vzdrževanje omrežja, lastnik pa donosnost na vloženi kapital. Ob tem pa se velikokrat pozablja ključen namen energetske dejavnosti kot javne gospodarske službe, kjer bi moralo biti pridobivanje dobička podrejeno izvajanju dejavnosti. Kot je dejala, se v agenciji zavedajo vseh bodočih pritiskov na omrežnino  – od izpada prihodkov od avkcij, zahtev, ki jih do distribucijskih podjetij prinaša NEPN ter zahtev SDH po 8-odstotni donosnosti.
Tako so grobi izračuni samo za izpolnitev zahtev iz NEPN glede razvoja omrežja pokazali, da bi morali vsako leto dvigniti omrežnino za najmanj dvanajst odstotkov, kaj bo dejansko izvedljivo pa bomo še videli.
Vsekakor bo, kot je poudarila mag. Godina, nujna temeljita sprememba miselnosti in zavedanje, da je javni interes pred zasebnim, pri čemer bo treba zagotoviti še večjo stroškovno učinkovitost, zmanjšati pričakovanja glede donosnost oziroma zagotoviti namensko porabo ustvarjenega dobička ter upoštevati tudi dejstvo, da je podnebna nevtralnost korist za celotno družbo. 


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 6, skupna ocena: 4,67)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (8)
julij 2020 (2)