Članki

Trg pričakuje hitro okrevanje gospodarstva

Datum: 15. 6. 2020 Besedilo: Vladimir Habjan

Pogovor z dr. Dejanom Paravanom.

Trg pričakuje hitro okrevanje gospodarstva

Kot kažejo podatki mednarodne agencije za energijo IEA, se je zaradi epidemije globalna poraba energije v prvem letošnjem četrtletju že zmanjšala, prav tako sledimo izjemnemu padcu svetovne porabe energentov, vse to pa je seveda povzročilo močan padec cen.

Kaj vse to pomeni za energetiko? Takega globalnega zmanjšanja porabe energentov ni bilo zadnjih sedemdeset let, je povedal dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v družbi GEN-I, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih razmerah na energetskem trgu.

 

Koronavirus je temeljito pretresel svet, tudi energetsko področje. Kaj to po vašem mnenju globalno pomeni za energetiko?

 

Zadnji podatki IEA (International Energy Agency) kažejo, da se je globalna poraba energije v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2019 zmanjšala za 3,8 odstotka. Razlogov je več, in sicer od trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko do izbruha koronavirusa na Kitajskem in njegove širitve po svetu in ne nazadnje do savdsko-ruskega dogovora glede omejitve količin črpanja nafte. Vsi ti dejavniki so po eni strani vplivali na zmanjšanje povpraševanja po energentih (demand side), po drugi strani pa na povečanje dobave energentov (supply side). Za primer – ocene kažejo, da se je globalno povpraševanje po nafti zmanjšalo za približno 25 milijonov sodov na dan, medtem ko rekordno znižanje kvot črpanja nafte držav OPEC beležimo na največ 10 milijonov sodov na dan.

Projekcije IEA kažejo, da se bo v primeru večmesečnega trajanja zapore javnega življenja in počasnega ekonomskega okrevanja globalno povpraševanje po energentih na letni ravni zmanjšalo za celih 6 odstotkov. Takega globalnega zmanjšanja porabe energentov ni bilo zadnjih 70 let. Na drugi strani pa bi v primeru uspešne ustavitve pandemije in hitrega okrevanja gospodarstva lahko omejili globalni padec porabe energentov pod 4 odstotke. To velja le v primeru, da se lahko izognemo drugemu valu pandemije in prekinitvi globalnih dobavnih verig. Predvsem prekinitev globalnih dobavnih verig in vrnitev gospodarstva v domače okolje je nova tema predsednika Trumpa oziroma razvijajočega se spopada med ZDA in Kitajsko.

 

Nam lahko pojasnite, kaj se je v dveh mesecih dogajalo s cenami energentov v Sloveniji, Evropi in v svetu?

 

Svetovni trgi energentov so v zadnjih letih čedalje bolj povezani. Pri cenah energentov v Evropi se je že v začetku leta čutil padec porabe nafte na Kitajskem. Izjemen padec svetovne porabe energentov, ki je sledil ukrepom svetovnih vlad za preprečitev širjenja koronavirusa, je seveda povzročil močan padec cen, a je učinek za razliko od preteklih kriz večinoma skoncentriran na cenah pogodb za dobavo znotraj letošnjega leta. Cena ameriške lahke nafte WTI za dobavo v maju je bila tako za kratek čas celo negativna – za prevzem nafte je nekaj »kupcev« dobilo po več kot 37 dolarjev na sod – medtem ko so cene nafte za dobavo v letu 2021 padle »le« za dobrih 35 odstotkov. To nam da vedeti, da trg pričakuje hitro okrevanje gospodarstva in posledično rast porabe energentov.

 

Kako so se v tem obdobju gibale cene električne energije, premoga, zemeljskega plina?

 

Močno povečanje izvoza utekočinjenega zemeljskega plina ZDA v preteklih letih je že v drugi polovici leta 2019 povzročilo nasičenje evropskega trga z zemeljskim plinom, padec porabe zaradi pandemije COVID-19 pa je povzročil padec cen plina na najnižje ravni v zadnjih dvajsetih letih. Cene plina za dobavo do konca poletja na avstrijski borzi CEGH so padle do 7 EUR/MWh oziroma za več kot 50 odstotkov, medtem ko so cene za dobavo v naslednjih letih od začetka leta padle za malo manj kot 30 odstotkov.

Nizke cene plina so že lani povzročile močan padec porabe premoga v Evropi, saj so bili proizvodni stroški plinskih elektrarn precej nižji od stroškov premogovnih elektrarn. Padec cen premoga na evropskem trgu je od začetka leta znašal skoraj 20 odstotkov.

Cene na dnevnih trgih električne energije v Evropi so zaradi izjemnega zmanjšanja porabe v aprilu padle na zgodovinsko nizke ravni, medtem ko so cene za dobavo v naslednjih letih padle manj kot cene drugih energentov. To je predvsem posledica ohranjanja visokih cen emisijskih kuponov kljub občutnemu padcu povpraševanja, saj investitorji pričakujejo, da bo Evropska komisija z regulatornimi ukrepi zmanjšala presežke na trgu in s tem umetno zvišala cene. Večji padec cen električne energije je preprečila tudi objava francoske družbe EDF, da bo v drugi polovici leta zaradi težav pri zagotavljanju varnosti osebja pri vzdrževalnih delih zmanjšala proizvodnjo električne energije iz lastnih jedrskih elektrarn za več kot 30 odstotkov.

 

Kaj za trg z električno energijo in plinom pomeni tako silovit padec cen nafte?

 

Na trgu zemeljskega plina ostaja še kar nekaj dolgoročnih pogodb, ki so indeksirane na cene nafte, posledično je znižanje cen nafte v začetku letošnjega leta pripomoglo k dodatnemu padcu cen plina, ki so bile zaradi presežkov proizvodnje že tako na najnižjih ravneh v zadnjih desetih letih. Trg električne energije ni neposredno odvisen od cen nafte, so pa nižje cene zemeljskega plina in posledično nižji obratovalni stroški plinskih elektrarn močno vplivali na padec cen na evropskih trgih električne energije.

 

Kateri dejavniki bodo poleg tega še vplivali na oblikovanje cen na vele- in drobnoprodajnem trgu?

 

Cena električne energije, še zlasti v EU, je močno odvisna od cen emisijskih kuponov. Predvsem se zastavlja vprašanje, kako bo z novo evropsko direktivo o zeleni energiji in njenem uveljavljenju v času slabih ekonomskih kazalnikov. Bo EU dvigovala cene CO2 kuponov (z odvzemom teh potrdil iz trga) ali bo pustila, da jih regulira sam trg? Verjetno je vse odvisno od gospodarske aktivnosti, od ponovnega zagona industrije – predvsem avtomobilske – in zagona letalskega prometa. Na cene električne energije v regiji močno vpliva tudi hidrologija. Letošnja zima je bila mila in že zdaj govorimo o slabi hidrologiji v regiji. Na cene zemeljskega plina dodatno vpliva, poleg cen nafte, dobava plina LNG iz ZDA. Za zdaj je dobava plina v EU nemotena.

 

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje, kako naj bi se gibale cene v prihodnjih mesecih in kaj bi lahko to dolgoročno pomenilo?

 

Kot že omenjeno, so cene energentov odvisne predvsem od gospodarskega stanja oziroma okrevanja industrije in ustavitve koronavirusa. Ob povečanju povpraševanja po energentih (rast gospodarstva in ustavitev koronavirusa) se bodo zvišale tudi cene energentov. Predvsem cene nafte pri 25–30 USD za sod za države proizvajalke niso vzdržne. Vemo pa, da ima rast cen nafte za posledico tudi rast cen drugih energentov. Po drugi strani obstaja nevarnost drugega vala epidemije koronavirusa. Obstaja tudi nevarnost daljše prekinitve globalnih dobavnih verig in s tem možnost recesije. Mislim pa, da je verjetnost okrevanja cen energentov višja od njihove stagnacije.

 

Kako ste se na spremembe odzvali v družbi GEN-I? Vemo, da ste bili prvi, ki ste znižali cene električne energije za poslovne odjemalce in gospodinjstva. Kako boste prodajne cene oblikovali v prihodnje? So opazne kakšne pomembnejše razlike med posameznimi trgi?

 

Zaradi težkih razmer, v katerih smo se znašli vsi skupaj, smo del dodane vrednosti, ki jo ustvarimo z upravljanjem in optimizacijo nabavnega portfelja, prenesli na odjemalce. S tem uresničujemo poslanstvo najbolj zaupanja vrednega dobavitelja v Sloveniji, čemur pritrjujejo tudi naši odjemalci.

Na oblikovanje cen v prihodnje bodo vplivale predvsem razmere na trgu električne energije. Cene električne energije na madžarski borzi ostajajo referenca za slovenski trg in sprememb slednjih na tem področju v naslednjih letih ne pričakujemo. Se je pa v zadnjem času opazno povečal vpliv italijanskega trga, kjer imajo zaradi velikega števila plinskih elektrarn in nizkih cen plina v zadnjem letu v določenih obdobjih nižje cene električne energije, kot so v Sloveniji in drugih državah Jugovzhodne Evrope.

 

Ali spremembe na energetskih trgih kakor koli vplivajo na poslovno politiko družbe? Ali lahko vaši projekti tudi kako zastanejo ali morda dobijo še večji zagon?

 

GEN-I si prizadeva krojiti brezogljično prihodnost in čisto okolje za prihodnje generacije. Zelena preobrazba se ne zgodi čez noč, gre za proces, ki je trajno naravnan. Nove razmere v svetu kot posledica trenutne zdravstvene krize bodo narekovale spremembe na dveh področjih: pri digitalizaciji in trajnostnem razvoju. Ker je naša vizija že pred nastopom krize temeljila na obeh trendih, se bodo naša prizadevanja, projekti in naše aktivnosti samo še pospešili in okrepili.

 

Kaj pričakujete, da se bo dogajalo z uvajanjem e-mobilnosti?

 

Področje elektromobilnosti se v zadnjih letih v Evropi in globalno razvija izjemno hitro. Proizvajalci vozil na trg lansirajo vedno več modelov električnih vozil in kot je znano, so se vsi ključni igralci na tem področju nepovratno podali na pot elektrifikacije. Dodatno je za letos vstop na evropski trg napovedal tudi največji kitajski proizvajalec EV, kar bo vneslo novo dinamiko in pospešilo razvoj na evropskem trgu elektromobilnosti. Prav tako je mogoče opaziti razvoj na področju polnilnih postaj za električna vozila, in sicer v smeri vedno večje povezljivosti in pametnega upravljanja. Zato zastoja na področju razvoja tehnologij elektromobilnosti ne pričakujemo.

 

Kaj v danih razmerah svetujete partnerjem, tako proizvajalcem kot kupcem?

Proizvajalci in kupci so načeloma na nasprotnih bregovih. Zadovoljstvo enih je nezadovoljstvo drugih. Nizke cene so všeč kupcem, niso pa prodajalcem. Vsekakor je dajanje nasvetov v teh turbulentnih časih skrajno nehvaležno. Kot že povedano, imamo opravka s pričakovano veliko volatilnostjo. Zato bi obema, tako kupcem kot proizvajalcem, svetoval, naj tveganje nakupa razdelita na več korakov ali, še bolje, z uporabo naprednih nakupnih modelov.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 1)