Članki

Brez HE ni trajnostnega razvoja

Datum: 22. 6. 2020 Besedilo: Vladimir Habjan

Priprave na gradnjo hidroelektrarne Mokrice na spodnji Savi potekajo.

Brez HE ni trajnostnega razvoja

Takoj po izdanem gradbenem dovoljenju bi v družbi HESS lahko začeli izgradnjo. Vse pa je odvisno od ARSO. Kot je znano, je ARSO že julija 2018 za HE Mokrice izdal okoljevarstveno soglasje, ki ga je Upravno sodišče leta 2019 odpravilo in vrnilo v ponovno odločanje. V družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) jih je odločitev presenetila, saj so, kot so zapisali, projekt vsebinsko načrtovali strokovno, skrbno in ob nenehnem iskanju izboljšav na osnovi zadnjih dognanj znanosti, varstva narave, priporočil domačih in tujih strokovnjakov, ugotovitev ribičev s terena, najnovejših usmeritev na zakonodajnem področju in ob upoštevanju primerov dobrih praks. Za posamezne ureditve so bile izdelane preveritve in številne strokovne študije, na podlagi katerih so tudi projektno natančno opredelili vsebine, ciljno usmerjene k rešitvam za zagotavljanje in ohranjanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst. Žal je sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje zaradi postopkovnih razlogov. V ponovnem postopku so v HESS pridobili še dodatna strokovna mnenja uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov s področja biologije in ihtiologije, ki so potrdila, da so, vsebinsko gledano, rešitve za naravo ustrezne.

 

Naj ob tem še enkrat poudarimo, kaj za slovensko energetiko pomenita nova načrtovana HE Mokrice in večletna zamuda začetka gradnje. Izgradnja HE Mokrice predstavlja mnogo več kot le še eno slovensko hidroelektrarno. Predstavlja dokončanje verige šestih HE na spodnji Savi in dokaz, da znamo v Sloveniji začeti projekt izpeljati do konca. Kot je povedal Bogdan Barbič, direktor HESS, je HE Mokrice zaključni del večnamenskega državnega strateškega projekta izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. »Gre za izpolnitev projekta, ki ga opredeljujeta že v letu 2000 sprejet Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in v letu 2002 podpisana Koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Projekt združuje interese koncedenta – Republike Slovenije, koncesionarja – družbe HESS in lokalnih skupnosti. Štirje ključni cilji, ki jih zasleduje zaključevanje verige HE na spodnji Savi ob spoštovanju vseh strogih naravovarstvenih pravil, so: prvi je, da se veriga zaključi v energetskem smislu in se omogoči delovanje že zgrajenim HE v polni kapaciteti z namenom trajnostne uporabe razpoložljivega energetskega potenciala; drugi je, da je treba zaključiti protipoplavno zaščito regije Posavje na še nezaščitenem področju od Brežic do meje s Hrvaško; tretji je dolgoročen in se bo pokazal v naslednjih desetletjih, in sicer da se stabilizira podtalnica, ki povsod po Sloveniji upada, pri čemer lahko z akumulacijsko-pretočnim bazenom uravnavamo celotno območje vzdolž HE ter ga ohranjamo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in bogatimo zaloge pitne vode; četrti cilj pa je ponovno vzpostaviti plovnost na Savi med Brežicami in Mokricami. Približno petletna zamuda pri izgradnji je Sloveniji po finančni plati povzročila izpad prihodka v vrednosti slabih 40 milijonov evrov, saj Sava teče neizkoriščena. Praktično vsa finančna sredstva se tako ali drugače zavrtijo v Sloveniji, zato s tem izgubljamo vsi državljani. Poleg tega imamo še srečo, da v tem času ni bilo poplav, kar bi povzročilo milijonsko škodo na nepremičninah in kmetijskih zemljiščih. Upamo samo, da bo protipoplavna zaščita zgrajena pravočasno in da se med izgradnjo ne bodo ponovile visoke vode. Poleg tega, gledano z energetskega vidika, bo zaradi neizgradnje HE Mokrice nemogoče doseči zavezo, ki jo je Slovenija dala EU, in sicer da bomo do leta 2020 dosegli 25-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni bruto rabi energije. Koliko nas bo to stalo, danes še ni jasno, ampak dane obljube je treba izpolniti ali pa plačati,« je bil izčrpen Barbič.

 

Izgradnja HE Mokrice bo, tako kot pri vseh HE do zdaj, predvidoma trajala 42 mesecev. Finančna konstrukcija projekta je zaključena. V letu 2017 je Vlada RS za izgradnjo HE Mokrice sprejela Program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju. Nato sta bila izdelana in v letu 2018 potrjena oba investicijska programa, tako za energetske kot tudi infrastrukture ureditve. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 163 milijonov evrov, energetski del znaša 84 milijonov evrov, infrastrukturni pa 79 milijonov. Energetski del bo v deležu 30 odstotkov financiral HESS iz lastnih sredstev, preostalih 70 odstotkov pa predstavljajo naknadni vložki družbenikov. Infrastrukturni del financirata javno podjetje Infra in Eles. Kot je povedal Barbič, je projekt zanimiv tudi s stališča donosnosti, saj ta pri energetskem delu znaša več kot 6 odstotkov. Pri tem se upošteva priporočilo Evropske komisije (EK), ki kot okvirno merilo uspešnosti za družbeno diskontno stopnjo priporoča 5,5 odstotka, hkrati pa investicija presega zahtevano 4-odstotno donosnost iz Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

 

Voda bo v 21. stoletju postajala strateško vse bolj pomemben vir. Možnost njenega zadrževanja je za Slovenijo predvsem privilegij v procesu prilagajanja podnebnim spremembam, pravijo v HESS. Poplave, suše in onesnaževanja so praktično že del našega vsakdanjika. Pri tem so že izvedeni večnamenski projekti upravljanja voda jasen dokaz, da znamo vodo odgovorno uporabljati ter da s tem dosegamo sočasen infrastrukturni, okoljski, socialni in gospodarski razvoj za boljšo skupno prihodnost. Tudi zato jih v HESS veseli podpora politike. Kot je ob zadnjem obisku konec aprila povedal minister Jernej Vrtovec, tudi na infrastrukturnem ministrstvu podpirajo čimprejšnji začetek gradnje HE Mokrice ob upoštevanju vseh okoljskih in prostorskih zahtev. O tem Bogdan Barbič: »Seveda je poslanstvo in odgovornost politike, da ustvarja pogoje, v katerih se lahko država uspešno razvija in s tem izboljšuje blagostanje svojih prebivalcev. Podpora politike je za tovrstne projekte zelo pomembna in ključna. In prav je, da je razvojno naravnana. Ne nazadnje država kreira prostor in skrbi, da se v njem vsi dobro počutimo in lahko uresničujemo svoje potenciale. Pri tem je nujna dobra in zanesljiva infrastruktura.«

 

Projekt podpirajo tudi na okoljskem ministrstvu. Kot je ob obisku HE Brežice konec aprila povedal minister Vizjak, pričakuje okoljevarstveno soglasje še to leto. Ob tem v HESS komentirajo, da so infrastrukturni projekti tisti, ki bodo državam v naslednjih letih pomagali pri izhodu iz gospodarske krize in krepili domače gospodarstvo. Barbič dodaja: »V Sloveniji imamo številne kakovostne in trajnostne projekte, ki so pripravljeni za uresničitev. Predvsem pa imamo ljudi, znanje in izkušnje, da jih učinkovito izvedemo. Za suvereno državo je ključno, da čim prej okrepimo stopnjo samooskrbnosti z električno energijo ter hrano in da poskrbimo za učinkovito rabo vodnih virov. Skupni imenovalec za dosego teh ciljev so HE, ki zagotavljajo vodo za proizvodnjo hrane in proizvodnjo energije, kar so ključne komponente za Slovenijo, tudi za preživetje v krizah, s kakršnimi smo soočeni danes. Pred slovensko energetiko so veliki izzivi, vendar vsi rešljivi. Slovenija si je s sprejetjem strateškega dokumenta NEPN (Nacionalni energetski in podnebni načrt) začrtala smer, ki je zelo pomembna za prihodnost. Dejstvo je, da bo proizvodnja električne energije iz OVE pomemben steber pri uresničevanju trajnostne politike EU in prilagajanju podnebnim spremembam. Sooblikovati bo treba energetsko-okoljsko odličnost, ki se mora manifestirati v zanesljivi, konkurenčni, varni ter okolju in družbi prijazni proizvodnji električne energije. Pri tem ima Slovenija največji potencial, da razvoj OVE nadaljuje na uporabi domačega potenciala hidroenergije, in sicer v obliki večnamenskih projektov ureditve in rabe vodotokov, z izgradnjo hidroelektrarn na Savi in Muri. Vzor imamo v uspešnem modelu HE na spodnji Savi. Ta je v skladu s priporočili EK, ki Slovenijo poziva k uporabi lastnih obnovljivih virov za pravočasno, stroškovno učinkovito in dolgoročno samooskrbo. Podporo okoljskega ministra je mogoče razumeti kot odgovorno zavedanje politike, da je treba uravnotežiti skrb za okolje in projekte, ki prinašajo trajnostni razvoj države. Po vzoru tujine je ključno ustvariti pravne okvire, kjer so postopki poenostavljeni, hitrejši in učinkovitejši, ne da bi pri tem trpelo katero koli resorsko področje. Predlogi ministrstva gredo s sprejeto zakonodajo v pravo smer. Ključno je investitorjem povrniti zaupanje, da je v Sloveniji mogoče v razumnem času in pod znanimi pogoji investirati, če imajo okoljsko in družbeno odgovorne projekte. HE Mokrice bo ne nazadnje vzorčni primer in prelomna točka, s katero se bo dokazalo, da infrastrukturni projekti lahko sobivajo z načeli varovanja okolja.«

 

Podporo za čimprejšnji začetek gradnje je dal tudi državni zbor na pobudo 51 poslancev, kar za investitorja pomeni precej manjše tveganje investicije. Taka podpora je po mnenju HESS pomembna ter izraža odgovornost naših voditeljev, kar nas lahko vse skupaj veseli in navdaja z optimizmom. O tem Barbič pravi: »Drži, da s posegom, kot je HE Mokrice, spreminjamo okolje, ki je družbena korist. Vendar ga spreminjamo na bolje. Kar pride iz naše skupnosti, tudi na primer zaradi naravnih danosti, se mora skupnosti vrniti z nekajkratnim presežkom. To je naše vodilo tudi pri izgradnji spodnjesavskih hidroelektrarn, ki v času svojega obratovanja petdesetih let v proračun države oziroma lokalnih skupnosti vrnejo šestkrat več sredstev, kot jih država neposredno vloži. Prvenstveno gre za koncesijske dajatve, vodna povračila, davke in druge dajatve. Dolgoročno gledano je ključno, da z učinkovito ureditvijo in vzdrževanjem obrečnega prostora, ki ga prevzamemo kot investitor, država praktično nima več stroškov z vzdrževanjem vodotoka. Pozitivni učinki se nato odražajo tudi pri zmanjšanju stroškov države iz povračil oziroma subvencij ob škodi, ki bi jih povzročale poplave, in izboljšanju izplena kmetijskega pridelka. S tem je okoljsko-družbeni krog sklenjen in kakovost življenja za prebivalce višja. Podpore 51 poslancev smo veseli in se jim zahvaljujemo, posebno pa še pobudnikom, poslancem iz Posavja, ki se zavedajo, kako pomemben je ta projekt za Posavje.«

 

Tudi Združenje za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) podpira čimprejšnji začetek gradnje. Kot so povedali v HESS, se GZS dobro zaveda, da brez močnega gospodarstva, ki potrebuje zanesljivo dobavo električne energije po konkurenčnih cenah, ni napredka v družbi. Če napreduje cel svet, stagnacija pomeni dejansko nazadovanje in gospodarsko šibka država ob svoji majhnosti, kot je Slovenija, nima dobre perspektive. »Veseli smo, da Združenje za inženiring pri GZS, kot strokovna organizacija, razume pomen kontinuitete izgradnje hidroprograma v Sloveniji, ki je v celoti plod slovenskega inženirskega znanja in ga v tem smislu tudi podpira,« so njihovo stališče komentirali v HESS. Če se kontinuiteta izgradnje prekine za daljši čas, se inženirske ekipe, ki zdaj delajo na projektih, razpustijo in preusmerijo drugam, s tem pa se v celoti izgubijo dosedanje znanje in izkušnje. Takih ekip ne more nihče več sestaviti nazaj in postanemo v celoti odvisni od tujega znanja.

 

Pri gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi je HESS sodeloval z mnogimi slovenskimi podjetji, na primer z Litostroj Power. Dejstvo je, da 90 odstotkov del in opreme pri izgradnji HE in njihovih spremljajočih infrastrukturnih ureditev zagotovijo podjetja v Sloveniji. To ugodno vpliva na zaposlenost, še zlasti v obdobju gradnje. Kot ocenjujejo strokovnjaki iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, pride v obdobju gradnje HE tudi do pozitivnega vpliva na letni prirastek bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer med 0,2 in 0,4 odstotka vsako leto, glede na intenzivnost gradnje. Iz tega izhaja, da so za zagon slovenske industrije v teh težkih časih zelo pomembni domači projekti. Gradnja hidroelektrarn je ena redkih panog, ki jih v Sloveniji še znamo narediti sami, pa tudi konkurenčnost in znanje teh družb v evropskem merilu sta visoka.

 

Slovenska podjetja, ki imajo znanje in izkušnje na področju izgradnje HE, so po oceni HESS in poznavanju situacije še vedno v stanju, da lahko dobavijo ključno opremo, saj delujejo tudi na drugih trgih. Od slovenskega povpraševanja te družbe ne morejo preživeti, je pa kontinuiteta izgradnje tista, ki jim zagotavlja večjo stabilnost poslovanja. Zato se zavzemajo v HESS, da s kontinuiteto omogočajo stabilizacijo slovenskih družb, ki so konkurenčne pri izgradnji.

 

Javno podjetje Infra je pomemben deležnik pri projektu. Kot pooblaščenec koncendenta (Republike Slovenije) vodi in financira investicijo infrastrukturnih ureditev. Dejansko gre za izgradnjo in ureditev pretočno-akumulacijskega bazena z vsemi pritoki ter celovito ureditev za zagotavljanje poplavne varnosti naselij, kmetijskih zemljišč in infrastrukturnih objektov (kot npr. Term Čatež) na vplivnem območju reke Save. Infra pridobiva oziroma odkupuje tudi zemljišča vodne in energetske infrastrukture, ki so predmet Državnega prostorskega načrta (DPN).

 

V občini Brežice je poplavna zaščita na nekaterih poplavnih območjih nedokončana in že od leta 2011 čakajo na zagotovitev varnosti pred poplavami. Kot pravijo v HESS, je pri vsej zgodbi to dejstvo najbolj skrb vzbujajoče. Bogdan Barbič je povedal: »Ravno zato vsa prizadevanja vlagamo v čimprejšnjo pridobitev gradbenega dovoljenja za HE Mokrice. Prva pobuda za projekt je bila dana v letu 2006 in HE Mokrice je postala dokončno dejstvo v prostoru s sprejetjem DPN (op. p. sprejet 2013). Zdaj teče že šesto leto od prve vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Žal tudi v Posavju plačujemo davek sistemskih napak iz preteklosti in predvsem neodgovornih ravnanj nekaterih nevladnih organizacij. Njihovo poslanstvo ni skrb za naravo, katere del smo tudi ljudje, niti niso pripravljeni iskati skupnih rešitev v sožitju. Izkoriščajo dane možnosti in gledajo le enodimenzijsko. Velika večina ljudi se zaveda, da je prostor, v katerem živimo, namenjen vsem in da si ga je treba pametno deliti. Večnamenski projekti rabe vodotoka na spodnji Savi so lep dokaz dobre prakse. Te dosežke lahko mi, ki bivamo ob zgrajenih HE, uživamo vsak dan. Trenutne projekcije kažejo, da če letos pridobimo gradbeno dovoljenje, bo protipoplavna zaščita lahko zaključena do konca leta 2023. To je edini izvedljivi način za zagotovitev varnosti pred poplavami na tem območju. Že v času priprave DPN so bili opravljeni izračuni, ki so pokazali, da bi bili nasipi brez HE Mokrice višji za približno 1,4 metra. To je bilo za krajane nesprejemljivo, seveda bi to predstavljalo tudi večji poseg v okolje. Imeli bi nasipe, ne bi pa rešili poglabljanja struge, bogatitve podtalnice in zalog pitne vode. Še vedno bi primanjkovalo zelene energije. Tako parcialno reševanje problemov je videti približno tako, kot da bi imeli sredi oceana veliko ladjo brez motorjev. Sicer bi na njej lahko bivali, premakniti pa se ne bi mogli nikamor. In brez hidroelektrarn ni trajnostnega razvoja.«

 

V letu 2016 je bila za spremljanje dejavnosti ter izgradnjo HE Brežice in HE Mokrice ustanovljena projektna skupina, ki jo je s sklepom imenoval župan občine Brežice. V komisiji so predstavniki krajevnih skupnosti območij, ki se dotikajo obeh hidroelektrarn, predstavnik Term Čatež in predstavnik občine Brežice. Vloga projektne skupine je biti vezni člen s prebivalci občine Brežice in jih sproti seznanjati z dejavnostmi pri izgradnji HE. V občini je sicer zaznana močna podpora gradnji HE, ki jo po podatkih iz raziskave javnega menja podpira dobrih 87 odstotkov anketiranih občanov. »Ob izvedbi takih strateških večnamenskih državnih projektov, kot je HE, je delovanje projektne skupine dobrodošlo in potrebno. Ne nazadnje, lokalna skupnost pričakuje, da se bodo z izgradnjo HE Mokrice čim prej odpravile vse napake zaradi regulacije reke v prejšnjem stoletju. S ponovno ureditvijo prostora ob Savi se bo izboljšala poplavna varnost, omogočilo se bo namakanje kmetijskih površin, izvedla renaturacija vodotokov, ozelenel in sonaravno se bo uredil obrečni prostor, vzpostavila se bodo nova rekreacijska območja, uredili nadomestni habitati ipd. Vloga projektne skupine je bila tako pomembna že v fazi načrtovanja, kjer se je državna investicija uskladila z lokalnimi potrebami,« je sklenil Barbič.

 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (5)
februar 2020 (4)
marec 2020 (3)
april 2020 (3)
maj 2020 (2)
junij 2020 (8)