Članki

Energetsko pismeni znajo slediti energijskim tokovom

Datum: 25. 8. 2020 Besedilo: Vladimir Habjan

Pogovor z mag. Mojco Drevenšek, članico skupine za krepitev energetske pismenosti EN-LITE.

Energetsko pismeni znajo slediti energijskim tokovom

O energetski pismenosti, o razumevanju lastnosti in pomena energije v vsakdanjem življenju, se zadnja leta govori vedno več. To so znanja, ki nam koristijo, ko se odločamo o virih in rabi energije za zadovoljevanje naših potreb po toploti, mobilnosti in komunikaciji. Za krepitev energetske pismenosti je bil leta 2014 ustanovljen projekt EN-LITE.

Gonilna sila projekta EN-LITE je mag. Mojca Drevenšek, zaposlena v komunikacijski svetovalnici Consensus, kjer so pred dvema letoma praznovali 20 let svojega delovanja. Mojca se na Consensusu ukvarja večinoma s komunikacijskimi projekti na področju slovenske energetike. Od leta 2019 vodi tudi komunikacijske aktivnosti triletnega Obzorje 2020 evropskega projekta NEWCOMERS, v katerem s partnerji raziskuje razumevanje energetskih tem v novih energetskih skupnostih.

Je univerzitetna diplomirana komunikologinja z magisterijem iz sociologije vsakdanjega življenja, za diplomo nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado, za magisterij pa z nagrado Jos Willems, ki ji jo je podelilo Evropsko združenje za izobraževanje in raziskovanje v odnosih z javnostmi EUPRERA. Po magisteriju je diplomirala iz mednarodnega gospodarskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča IJS pa opravila tečaj osnov tehnologije jedrskih elektrarn. Danes so pred njo izzivi izobraževanja na področju odprtega izobraževanja (Open Education) v povezavi z energetiko.

Koliko časa se že ukvarjate z energetiko in kaj vas pri tem zanima? V čem je priložnost za ženske na področju, ki naj bi ga bolj obvladovali moški?

Energetika je področje izjemnega pomena, po eni strani zaradi pomena zanesljive oskrbe z energijo za naš vsakdan, po drugi strani pa zaradi njene neločljive povezanosti z drugimi področji, kot so gospodarstvo, promet, tehnologije in kmetijstvo. Pretežno moški, inženirski svet energetike potrebuje veliko povezovanja, krepitve razumevanja in sodelovanja med deležniki, zato priložnosti za komunikacijske in sociološke vidike nikoli ne zmanjka; nasprotno, v zadnjih letih se krepijo. Tudi iz najbolj trdovratnih inženirskih vrst vse pogosteje in glasneje slišimo, da je energetika socio-tehnični sistem in da izzivi prihodnje oskrbe z energijo niso le tehnološke, ampak tudi ali celo predvsem družbene narave.

Aktivno se ukvarjate s področjem energetske pismenosti. Kaj je pravzaprav energetska pismenost in zakaj je pomembna?

Gre za razumevanje lastnosti in pomena energije v naših vsakdanjih življenjih, pa tudi širše na našem planetu. To znanje nam koristi, ko se odločamo o virih in rabi energije za zadovoljevanje naših potreb po toploti, mobilnosti, komunikaciji in podobno. Na ravni države ali mednarodne skupnosti energetska pismenost prispeva k oblikovanju odgovornejših in bolj utemeljenih odločitev, k zanesljivosti oskrbe, nacionalni varnosti in gospodarskemu razvoju. Na ravni gospodinjskih proračunov lahko pomaga znižati zneske na položnicah za energijo.

Kaj pomeni biti energetsko pismen?

Energetsko pismeni smo, če znamo slediti energijskim tokovom. Da se naš razmislek ne konča pri tem, da »elektrika pride iz vtičnice«, ampak znamo o energiji razmišljati sistemsko. Zavedamo se, da je v ozadju vtičnice sistem, da so tam tehnologije, ki so jih razvili in izbrali ter jih vzdržujejo ljudje. Seveda ni potrebe po takih sistemskih razmislekih vsakokrat, ko vklopimo električni grelnik vode. Koristi pa, če se infrastrukturnih razsežnosti energetike zavedamo, ko sprejemamo energetske investicijske odločitve v gospodinjstvu ali ko na ravni države sprejemamo energetsko strategijo. Pomemben del energetske pismenosti je tudi razumevanje, koliko energije porabimo za izvajanje vsakodnevnih dejavnosti, na primer za ogrevanje, prevoz, osvetlitev prostorov, kuhanje, zabavno elektroniko itd., ter od kod to energijo dobimo. Da so nam na voljo različni viri energije, ki imajo vsak svoje prednosti in slabosti ter so na različnih lokacijah različno razpoložljivi. To nas lahko pripelje do realnejših razmislekov o tem, s katerimi viri energije in tehnologijami lahko dolgoročno zadovoljujemo potrebe državljanov, industrije, javnega sektorja in drugih porabnikov energije.

 

Za krepitev energetske pismenosti ste leta 2014 zagnali projekt EN-LITE, v katerem aktivno sodelujete. Nam lahko pojasnite, kaj so naloge projekta in kako deluje? Kdo vse sodeluje pri projektu?

Pri projektu je do zdaj sodelovalo že več kot 70 naravoslovnih, inženirskih in družboslovnih strokovnjakov. Delujemo ljubiteljsko, večina vsebinskega dela je opravljenega prostovoljno. S sponzorstvi in donacijami pokrivamo predvsem stroške zunanjih izvajalcev, kot so oblikovalci in IT.

S pridobivanjem strokovnih sodelavcev, na primer za izvedbo predavanj ali za sodelovanje v razpravah in intervjujih, za pripravo ali strokovne preglede vsebin, nikoli nismo imeli težav. Kar daje misliti, da je med strokovnjaki visoka pripravljenost povečati razumevanje njihovega področja v širši, laični javnosti. Sodelujemo s širokim naborom strokovnjakov od fizikov, biologov, geologov, klimatologov do energetikov v ožjem pomenu (elektrotehnikov, strojnikov itd.), do širokega nabora družboslovnih strokovnjakov, od ekonomistov, sociologov, politologov, urbanistov, arhitektov, komunikologov itd. Strokovnjaki v projekt prinašajo svoja znanja, pomembne podatke s svojega strokovnega področja in tako prispevajo h krepitvi energetske pismenosti med državljani.

Še več: opažamo, da sodelujoči strokovnjaki postanejo nekakšni ambasadorji energetske pismenosti, ki jo širijo naprej, na primer med svoje študente, sodelavce ali zaposlene. Vedno namreč poskrbimo, da so vsa tiskana ali digitalna gradiva prosto dostopna vsem zainteresiranim.

V zadnjem času širite svoje delovanje s slovenske na globalno raven. Kako je prišlo do tega?

To nam je uspelo z vključitvijo v globalni prostovoljni mentorski program Odprto izobraževanje za boljšo družbo (Open Education for a Better World, krajše: OE4BW), ki ga je pred tremi leti spodbudila zagnana slovenska ekipa z katedre UNESCO o odprtih tehnologijah za odprte izobraževalne vire in odprto izobraževanje, s sedežem na Institutu Jožef Stefan in z Univerze v Novi Gorici. Vodji projekta – mag. Mitja Jermol z omenjene katedre UNESCO in prof. dr. Tanja Urbančič z Univerze v Novi Gorici sta že kmalu pokazala veliko zanimanja za povezavo med energetiko in odprtim izobraževanjem.

EN-LITE je v programu OE4BW lani sodeloval z razvojem projekta iEnergy kot globalne platforme za odprto izobraževanje o energiji in energetiki, letos pa smo sodelovali pri zagonu SDG7 Huba, energetskega stičišča razvijalcev odprtih izobraževalnih virov, specializiranega za teme, povezane z dostopno in čisto energijo.

Kdo in kako sodeluje v SDG7 Hubu?

Kot razvijalci odprtih izobraževalnih virov v SDG7 Hubu letos sodelujejo strokovnjaki s področja formalnega in neformalnega energetskega izobraževanja iz Indije (3 projekti), Švedske (1 projekt) in Slovenije (2 projekta), njihovi mentorji pa so vodilni strokovnjaki za različne vidike odprtega izobraževanja iz ZDA, Nizozemske, Belgije, Švedske, Velike Britanije, Bangladeša in Slovenije. Resnično mednarodna, predvsem pa izjemno navdihujoča zasedba. SDG7 Hub vodiva s kolegico Jenrryn Wetzler iz Creative Commons iz ZDA, vodilne globalne neprofitne organizacije, ki se ukvarja z licenciranjem odprtih virov znanja.

Lahko navedete nekaj konkretnih tem izobraževalnih projektov, vključenih v SDG7 Hub? Kakšen je prispevek Slovenije?

Letošnje vsebine odprtih izobraževalnih projektov SDG7 Huba so med drugim povezane z izobraževanjem za trajnostni razvoj in z izobraževanjem o podnebnih spremembah, z zgodovino transporta in s krepitvijo razumevanja trajnostne energije.

Slovenska prispevka v SDG7 Hub sta prispevek Melite Lenošek Kavčič iz skupine GEN, ki je pripravila zanimivo interaktivno izobraževalno predstavitev na temo Električna energija = energija prihodnosti, v kateri med drugim razloži pot elektrike od elektrarne do porabnikov in pomen električne energije. Drugi slovenski projekt pa je iEnergy Open Library, digitalna odprta knjižnica izobraževalnih gradiv o energiji in energetiki, ki smo jo pripravili v društvu EN-LITE v sodelovanju s podjetjem MediaInteractive, ki je knjižnico postavilo v naprednem sodelovalnem okolju MiTeam.

In kaj vse najdemo v knjižnici iEnergy?

V knjižnico iEnergy je trenutno vključen dobršen del izobraževalno-ozaveščevalnih gradiv, ki smo jih v preteklih osmih letih pripravili in izdali v okviru društva EN-LITE: to so tiskane in video izobraževalne vsebine, infografike ter spletne vsebine z naše digitalne izobraževalno-ozaveščevalne platforme iEnergija, ki smo jo zagnali pred nekaj leti. Zajetih je okoli 100 enot gradiv, vendar je to šele začetek.

Knjižnica iEnergy je zasnovana globalno, zato so njena vrata odprta tudi za druge odprte izobraževalne vire. Tako smo vanjo vključili projekte SDG7 Huba, ki so že zaključeni, kot je omenjena interaktivna izobraževalna predstavitev skupine GEN na temo Električna energija = energija prihodnosti. Že pred jesenjo bo knjižnica ponudila tudi povezavi na spletna izobraževalna tečaja na temo zgodovine transporta, ki ga je za SDG7 Hub pripravila profesorica iz Indije, in na projekt švedskega avtorja o izobraževanju za trajnostni razvoj. Pozneje letos pa bodo vključeni tudi drugi izobraževalni projekti SDG7 Huba.
Knjižnica ponuja povezave tudi do drugih virov, na primer spletnih izobraževalnih tečajev EIT InnoEnergy, kot sta spletni tečaj na temo baterijskih hranilnikov in o blockchainu v energetiki.

Gre za prvi tak primer odprte knjižnice energetskih vsebin?

Dejstvo je, da je odprtih izobraževalnih virov o energiji in energetiki veliko, a so razpršeni na različnih spletnih straneh in platformah. SDG7 Hub prinaša s svojo iEnergy Open Library priložnost združitve takih virov na enem mestu, in to v okviru mednarodnega projekta odprtega izobraževanja, ki poteka pod okriljem katedre UNESCO za odprte tehnologije. To pomeni priložnost promocije v 193 državah članicah UNESCO in načrtovanje razvoja knjižnice v smeri uporabe naprednih orodij umetne inteligence. Ta bodo raznolikim obiskovalcem v prihodnje omogočila, da bodo v njej na enostaven način našli prav tisto, kar potrebujejo za svoje študijsko, predavateljsko, raziskovalno, strokovno ali poslovno delo. Kar zadeva povezovanje odprtega izobraževanja s priložnostmi, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence, nam gre na roko dejstvo, da imamo prav v Sloveniji tudi sedež Mednarodnega centra za umetno inteligenco (AI) pod okriljem UNESCO.

Kako pa lahko orodja umetne inteligence konkretno pomagajo pri krepitvi energetske pismenosti?

V odprti knjižnici iEnergy imamo izobraževalne vire na raznolike teme, ki so povezane z energijo in energetiko. Med obiskovalci knjižnice so lahko na primer učitelj geografije na osnovni šoli, dodiplomski študent politologije, mlada raziskovalka na področju elektrotehnike in vodja kadrovskega oddelka v energetskem podjetju, ki pripravlja načrt energetskega izobraževanja zaposlenih v tehniškem sektorju in v službi za komuniciranje. Precej različni profili obiskovalcev torej (in vseh si kot obiskovalcev knjižnice želimo enako močno, da ne bo pomote!). Kako jih vse optimalno poservisirati?
Zagotoviti želimo, da bodo vsi obiskovalci po le nekaj minutah iskanja v knjižnici prejeli sebi prilagojeno ponudbo vsebin in storitev. Potrebujemo torej orodja AI, ki bodo znala izražene interese uporabnikov združiti s ponudbo naše platforme, ki je zaenkrat na ravni knjižnice, razvijala pa se bo v ponudbo odprtih izobraževalnih storitev. Orodja AI bodo poleg interesov in pričakovanj prepoznala tudi raven obstoječega znanja obiskovalcev in vrzeli ter jim priporočila, kako jih z razpoložljivimi izobraževalnimi viri v knjižnici zapolniti.
Iz širokega, globalnega nabora aktualnih dogodkov, člankov in projektov bodo izbrala tisto, kar obiskovalce zanima. Ponudila bodo vpogled, kje na svetu in kako mediji poročajo o posamezni, z energetiko povezani temi, kateri so glavni centri znanja in glavni strokovnjaki oziroma organizacije in kateri temeljni raziskovalni, aplikativni ali industrijski projekti so v teku ali zaključeni na izbrano temo ter kdo jih vodi oziroma v njih sodeluje ... Govorim seveda o dolgoročni ambiciji projekta, ki jo imamo danes pred očmi ključni sodelujoči deležniki. Gre za veliko zgodbo: uresničitev takega projekta bi namreč pomenila vzpostavitev prve spletne energetske sodelovalne skupnosti, ki bi s svojim izobraževalnim delovanjem prispevala k uresničitvi ciljev na področju prihodnje oskrbe s trajnostno – dostopno in čisto energijo.

Kako vidite razvoj SDG7 Huba v prihodnje? Komu je namenjen?

Nadaljnji razvoj SDG7 Huba bomo zastavili skupaj z nosilci programa Open Education for a Better World. SDG7 Hub bo sestavni del programa OE4BW tudi v naslednjem obdobju, ko bomo predvidoma iskali relevantne odprte izobraževalne vire za soočanje s ključnimi energetskimi izzivi lokalno in globalno. Pri tem bomo izhajali iz dejstev in številk ter kakovostnih statističnih podatkov, prejetih od pristojnih institucij, ki proučujejo napredek pri uresničevanju SDG7 na nacionalnih ravneh in globalno. Energetski izzivi so na različnih koncih sveta seveda zelo različni. Nekje je izziv povečanje učinkovitosti rabe energije ali razogljičenje proizvodnje elektrike, drugje pa izziv prehod na čistejše vire energije za pripravo hrane.

Osebno držim pesti, da bo dober odziv na vabilo k sodelovanju tudi med slovenskimi ponudniki formalnega in neformalnega izobraževanja o energiji in energetiki, ki bodo imeli priložnost dopolniti že obstoječo bazo slovenskih vsebin v odprti knjižnici iEnergy, ki so v preteklosti nastale pod okriljem projekta EN-LITE v sodelovanju več kot 40 slovenskimi strokovnimi, izobraževalnimi, industrijskimi, regulatornimi, odločevalskimi in drugimi organizacijami s področja energetike.

Kljub globalni dimenziji torej projekt ohranja slovenske korenine?

Drži. Čeprav smo v zadnjem obdobju v društvu EN-LITE močno zajadrali v mednarodno in globalno areno, osebno še vedno vidim vlogo društva in projekta predvsem v podporo slovenski energetiki oziroma slovenskim državljanom, oblikovalcem politik in odločevalcem, da bi sprejeli prave in dobre odločitve o prihodnji oskrbi Slovenije ter širše regije z nizkoogljično in cenovno dostopno energijo v zadostnih količinah, kot jih potrebujejo slovenska industrija za svojo konkurenčnost in slovenski državljani za kakovost svojega življenja.

 


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 4)