Članki

Zgodovina kot temelj neprestanega razvoja

Datum: 16. 9. 2020 Besedilo: Vladimir Habjan

60 let hidroelektrarne Ožbalt in načrtovani razvojni projekti družbe Dravske elektrarne Maribor.

Zgodovina kot temelj neprestanega razvoja

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi, bi jutri, če bi bili časi »normalni« slavila 60 let obratovanja hidroelektrarne Ožbalt – najmlajše hidroelektrarne v zgornjem toku reke Drave do Maribora. Trden načrt za izgradnjo hidroelektrarne Ožbalt je nastal že ob načrtovanju in projektiranju hidroelektrarne Vuhred. Za obe so namreč projektanti z razdelitvijo 34,84 metra višinske razlike predvideli enak vodni padec. Tudi po zasnovi sta elektrarni Vuhred in Ožbalt enaki, le stikališče in upravna stavba stojita pri elektrarni Ožbalt, v nasprotju z drugimi stebrnimi elektrarnami, na levem bregu reke Drave. Investicijski program za elektrarno je bil izdelan 1956, graditi pa so jo začeli leto kasneje, ko je bil pridobljen ameriški kredit.
Gradbeniki, ki so gradili elektrarno, so znali povedati, da je bila gradnja objekta, zaradi pomanjkanja prostora za organizacijo gradbišča, zahtevnosti prestavitve železniške proge in regionalne ceste, ena najtežjih na reki Dravi. Zaradi izgradnje hidroelektrarne je bilo potrebno v dolžini dveh kilometrov spremeniti in dvigniti potek železniške proge, na levem bregu pa prestaviti 13 kilometrov ceste Maribor – Dravograd – pri tem so bili zgrajeni trije viadukti in več manjših mostov.
Kljub izzivom so se oktobra 1957 začela izvajati gradbena dela. Kratko postavljen rok do začetka obratovanja prvega agregata (30 mesecev) je zahteval, da so se hkrati začela izvajati dela na različnih objektih. Betoniranje glavnega objekta se je začelo julija 1959 in končalo marca 1960. Po opravljenih gradbenih delih v prvi gradbeni jami, so se graditelji takoj lotili montaže elektro in strojne opreme, kar je omogočilo, da je prvi agregat hidroelektrarne Ožbalt začel obratovati 17. septembra 1960 (načrtovan je bil za 1. julij 1960, a ga je preprečil nepričakovan vdor vode skozi pregrado pravkar zaprte druge gradbene jame) in že v tistem letu proizvedel 48 GWh električne energije. Drugi agregat je začel obratovati novembra 1961, tretji pa aprila 1962. Elektrarna je bila tako zgrajena v načrtovanem roku in v okviru predvidenih sredstev.
Do sredine 70. let prejšnjega stoletja delovanja hidroelektrarne niso prekinjale večje okvare; do prvega hudega izrednega dogodka je prišlo med državnim praznikom, 30. novembra 1976, ko je zaradi obilnega žleda na 110 kV daljnovodu Ožbalt – Vuhred nastali kratek stik povzročil povratni udar in strojelom na tretjem agregatu. O obsežnosti okvare največ pove podatek, da je trajalo štiri leta, da je bil agregat v celoti obnovljen in je lahko začel ponovno obratovati. V kasnejših letih sta bili izvedeni še posodobitvi prvega in drugega agregata.
Med leti 2000 in 2005 je bila elektrarna celovito prenovljena in prav z zaključkom njene prenove se je končal 50 milijard tolarjev vreden projekt prenove vseh šestih zgornje-dravskih elektrarn. Glede na pretečen čas, pa se prav v tem obdobju začenja z novim ciklom prenov hidroelektrarn na reki Dravi nad Mariborom, da bodo kljub starosti tudi v prihodnje zagotavljale varno, zanesljivo in cenovno najugodnejšo električno energijo iz obnovljivega vira.
Hidroelektrarna Ožbalt v današnjem času proizvede približno 300 GWh električne energije na leto oziroma dobro desetino celotne proizvodnje Dravskih elektrarn Maribor. V celotnem obdobju delovanja pa je proizvedla približno 18.000 GWh, kar je primerljivo porabi vseh slovenskih gospodinjstev v obdobju dobrih petih let.
Vsaka dodatno zgrajena elektrarna je, tako med zaposlenimi, kot širšo javnostjo, utrdila zavedanje o pomenu zadostne, varne in zanesljive proizvodnje električne energije, čemur sledimo vsak dan. Še posebej pa so navedena dejstva pridobila na veljavi v času letošnjih kriznih razmer, ki so pokazale, kako pomembna je samozadostnost države na vseh področjih, tudi ali predvsem na energetskem. Tudi v skladu s tem, predvsem pa na osnovi lastne razvojne naravnanosti in zavez, ki jih je dala država glede povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ne spimo na lovorikah, temveč opravljamo raziskave in izdelujemo študije na več razvojnih projektih.
Nedavno so začeli s celovito prenovo jezu Markovci, ki bo trajala približno šest let (obnavlja se namreč lahko le eno pretočno polje na leto) in bo osnova za celovito prenovo naše najmlajše hidroelektrarne Formin, ki edina še ni bila prenovljena. Po prejetih sklepih Vlade Republike Slovenije o pripravi državnega prostorskega načrtovanja usposobljeni strokovnjaki izdelujejo vse potrebne študije za tri vetrna polja – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak. V družbi se pripravljajo na projekt izgradnje približno 30 MW sončne elektrarne na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin – prvi sončni paneli bi lahko, če bo šlo vse po načrtih, stali že prihodnje leto. V skladu s postavitvijo elektrarn, katerih viri niso stanovitni, načrtujemo tudi postavitev tako imenovanih hranilnikov električne energije. Skupaj z zunanjimi partnerji in izvajalci načrtujejo projekt izrabe geotermalne energije za proizvodnjo električne energije – gre za stabilen energetski potencial, ki ga je mogoče na raziskanih lokacijah koristiti celo leto in ima predvidljivo proizvodnjo.
Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor, je ob tej priložnosti povedal: »Radi praznujemo obletnice delovanja naših proizvodnih objektov, ko se spomnimo projektantov, graditeljev, izvajalcev, sodelavcev, ki so pri začetkih sodelovali ter jim s tem izkažemo spoštovanje in zahvalo za delo, katerega sadove v največji meri žanjemo prav sedaj. Vedno znova se zavemo, kako nepogrešljiva je električna energija za gospodarski razvoj in blaginjo vsakega od nas. Niti kot podjetje, niti kot družba v najširšem smislu si ne smemo dovoliti, da, na okoljsko in družbeno sprejemljiv način, ne bi izkoristili vseh danosti, ki so na razpolago, in ki bodo tudi našim zanamcem omogočale energetsko samozadostnost in sprejemljiv način življenja. Prav navedeno imamo v mislih, ko raziskujemo in razvijamo nove projekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, katerih postavitev nas bo tudi v prihodnje ohranjala na zemljevidu razvojno naravnanih in družbeno odgovornih držav.«

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)