Članki

GEN-I Sonce je inovativni poslovni model

Datum: 5. 11. 2020 Besedilo: Vladimir Habjan

Družba GEN-I je leta 2017 zastavila projekt, imenovan GEN-I Sonce. 

GEN-I Sonce je inovativni poslovni model

Kot je ob predstavitvi povedal predsednik uprave dr. Robert Golob, lahko projekt enačimo z novim mejnikom v razvoju slovenske energetike, ki bo spremenil naše življenje in življenje naših zanamcev. Tako kažejo tudi podatki in dosedanje izkušnje.

Projekt GEN-I Sonce pomeni prehod iz fosilne v solarno dobo. Sonce je vir, ki se ga vsi zavedamo, je neskončen, čist in vsakomur dostopen. Žal je tudi vir, ki ga najmanj izkoriščamo, zato je napočil čas, da ga začnemo uporabljati aktivno. Tri napredne energetske tehnologije so se razvile do točke, ko so komercialno dostopne vsakomur. Gre za toplotne črpalke, električne avtomobile in polnilne postaje ter shranjevalnike energije, ki jih z uporabo digitalizacije povežemo v dom prihodnosti. Prek samooskrbe s sončno energijo vzpostavimo neodvisnost posameznika. Tako sami postanemo gospodarji svoje energije. Tako razmišlja Gregor Hudohmet, direktor GEN-I Sonce, s katerim smo se pogovarjali o izkušnjah.

Kot je povedal, s projektom GEN-I Sonce zagotavljajo zanesljivo in dolgoročno partnerstvo ter uporabnike spodbujajo k uporabi obnovljivih virov energije, kar bo omogočilo prehod v brezogljično družbo. Projekt spodbuja energetsko samooskrbo s pomočjo sonca. V to smer gre energetska tranzicija, to je pot do preobrazbe svetovnega energetskega sektorja, ki z opuščanjem rabe fosilnih goriv prehaja v brezogljično proizvodnjo električne energije iz OVE. »Dejansko zaradi podnebnih sprememb, ki jih ne moremo več zanikati, druge izbire tudi nimamo in tega se v GEN-I Sonce tudi zavedamo. V središču je potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ne samo CO2, pač pa tudi vseh drugih, ki pripomorejo k degradiranju naravnega okolja. Verjamemo, da bo proizvodnja iz sonca imela ključno vlogo, in sicer zaradi njene dostopnosti kot naravnega vira in cenovne in tehnološke sprejemljivosti za širši krog prebivalstva. Bistvenega pomena je zavedanje, da smo mi tisti, ki kreiramo spremembe. Mi smo tisti, ki moramo biti okoljsko ozaveščeni in proaktivni pri ohranjanju okolja s svojimi življenjskimi navadami. S tem prispevamo k trajnostnemu razvoju družbe in dajemo zgled mlajšim generacijam. S prehodom na samooskrbo z električno energijo in njeno rabo iz obnovljivega vira – sonca, lahko vse to tudi dosežemo,« razmišlja Hudohmet.

Z energetsko tranzicijo se bo delež razpršenih proizvodnih virov iz OVE močno povečal. Z opuščanjem rabe fosilnih goriv se elektrificira promet, s toplotnimi črpalkami pa ogrevanje. Vse to kljub ukrepom učinkovite rabe energije povečuje porabo električne energije. »Če upoštevamo vse te trende,« pravi Hudohmet, »hitro ugotovimo, da se iz dneva v dan v omrežju pojavljajo novi elementi, na katere obstoječe elektroenergetsko omrežje ni pripravljeno in niti ni bilo zgrajeno za tak način delovanja. Zato ne preseneča, da distribucije, kot lastniki omrežja, napovedi o energetski tranziciji sprejemajo z zadržkom. Pri GEN-I smo drugačnega mnenja in verjamemo, da je energetsko tranzicijo mogoče izpeljati, če v ospredje postavimo inovacije in sodelovanje med deležniki (lastniki omrežja in uporabniki). Naj naštejem nekaj projektov, pri katerih sodelujemo in so namenjeni elektroenergetskemu sistemu prihodnosti: GEN-I Sonce – sonce (sončno elektrarno) na vsako streho; Demand response – izkoriščanje fleksibilnosti pri odjemalcih in malih proizvajalcih, kjer že več let nastopamo kot agregator na dveh trgih, v Avstriji in Sloveniji, kjer tržimo fleksibilnost na trgu sistemskih storitev; Future flow – gre za evropski projekt s podporo Obzorja 2020, kjer je koordinator Eles, GEN-I pa pomemben partner znotraj konzorcija. Skupaj z Elesom razvijamo novo platformo za čezmejno trgovanje s sekundarno regulacijo, ki jo zagotavljajo prilagodljivi odjemalci in razpršeni proizvajalci iz obnovljivih virov energije; Aktivni odjemalec – prikaz možnosti prilagajanja odjema na strani malih odjemalcev za potrebe različnih sistemskih storitev oziroma storitev izravnave na trgu; Newcomers – projekt za vzpostavitev energetskih skupnosti, ki bodo v prihodnje odigrale pomembno vlogo,« je izčrpen Hudohmet.

Na vprašanje, kako so se pripravili na ta projekt, pa pravi: »V Sloveniji so med letoma 2009 in 2012 gradili sončne elektrarne za poslovne odjemalce, ki so bili vključeni v sistem podpore, sama tehnologija fotovoltaike pa je bila že pred tem stara več desetletij in je do danes preizkušena. S sprejetjem uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je v uporabo stopila s 15. januarjem 2016, se je pokazala možnost, da se odjemalcem zagotovi energetska neodvisnost (postanejo energetsko samooskrbni in s tem neodvisni od nihanj cen energije na trgu, saj si zagotovijo lastno proizvodnjo električne energije za svoje potrebe) s proizvodnjo stroškovne in okolju prijazne električne energije. S proizvodnjo čiste energije iz sonca pomembno pripomoremo k ohranjanju našega okolja.
GEN-I je konec leta 2016 kot prvi dobavitelj energije v regiji vstopil na trg samooskrbe ter slovenskim odjemalcem s celovito storitvijo »vse na ključ« poenostavil odločitev za samooskrbo. Uradni začetek naše zgodbe beležimo leta 2017. Pod vodstvom našega predsednika uprave dr. Roberta Goloba smo v prvem letu postavili 300 malih sončnih elektrarn. Ko se ozrem nazaj, moram priznati, da je šlo za izjemen dosežek, ki ga brez vrhunske ekipe, ki je sestavljala zgodbo, ne bi bilo mogoče izpeljati. Veliko procesov je bilo treba definirati na novo in klasično projektno vodenje s standardizacijo produkta obrniti na glavo. Pri oblikovanju ponudbe smo k sodelovanju povabili najboljše in najzanesljivejše proizvajalce. Ekipa GEN-I Sonce je kombinacija izkušenega in strokovnega kadra, ki se konstantno krepi in bo do konca tega leta uspela postaviti 800 malih sončnih elektrarn.«

GEN-I Sonce ponuja storitev na ključ

Storitev na ključ vključuje celoten postopek svetovanja, projektiranja, izgradnje ter ureditve potrebne dokumentacije in soglasij do zagona elektrarne oziroma priključitve v omrežje. Za tak koncept so se odločili zato, da strankam olajšajo odločitev za samooskrbo. Svojo lastno elektrarno lahko tako rekoč naročijo iz domačega naslanjača, saj profesionalno usposobljena ekipa za stranko uredi celoten postopek izgradnje elektrarne, ki ustreza investitorju, njegovim potrebam, željam in pričakovanjem.

Poleg izvedbe na ključ zagotovijo tudi dolgoročno 25-letno garancijo za brezhibno delovanje elektrarne. Ob tem, zaradi najkakovostnejših vgrajenih komponent in kakovostne montaže, stranki pripada tudi 10-letno jamstvo na nepuščanje strehe pod elektrarno. Ob odločitvi za sončno elektrarno pa strankam priporočajo še razmislek o ogrevalnem sistemu.
Če se namesto za ekonomsko in ekološko manj učinkovite ogrevalne sisteme stranka odloči za toplotno črpalko, lahko za njeno namestitev in zagon poskrbijo hkrati z izgradnjo elektrarne. Kot je povedal Hudohmet, so odjemalci z njihovimi storitvami zadovoljni ter pravijo, da imajo pozitivne izkušnje tako z ekipo svetovalcev kot s samimi izvajalci in monterji. Gre za rezultat tega, da sami prisegajo na dolgoročnost, strokovnost, kakovost in seveda na asistenco ter zavedanje, da je vsaka stranka unikatna in mora biti kot taka obravnavana individualno.«

Strošek investicije se relativno hitro povrne

Kot je povedal Hudohmet, je sončna elektrarna za samooskrbo namenjena proizvodnji lastne, zelene električne energije za pokrivanje lastne porabe, zato velikost elektrarn prilagajajo porabi vsakega posameznega investitorja. Ustrezno dimenzioniranje in načrtovanje elektrarne sta namreč ključnega pomena, saj s pravilno dimenzionirano elektrarno po prehodu na samooskrbo odjemalec mesečno plačuje le še strošek obračunske moči in prispevka za SPTE in OVE, ki pri povprečnem gospodinjskem odjemalcu znašata približno 15 evrov na mesec. Omenjena stroška sta neodvisna od porabe električne energije, saj sta vezana na priključno moč elektro priključka, zato velja, da je na samooskrbno elektrarno smiselno priklopiti čim več porabnikov, saj si s tem zagotovimo večje prihranke pri računih za elektriko, investicija v lastno elektrarno pa se tako tudi najbolje obrestuje. 

»Če govorimo o izgradnji elektrarne na stanovanjski hiši, potem ocenjujemo, da se investicija izplača vsakemu odjemalcu, ki ima letno porabo, večjo od 3.000 kWh, oziroma njegov mesečni račun za elektriko znaša približno 40 evrov ali več. Pri večstanovanjskih objektih je izračun malce drugačen, saj je odvisen med drugim tudi od števila stanovanj v objektu, vendar pa na splošno lahko rečemo, da se investicija v samooskrbo izplača vsakemu izmed njih. Glede samega povračila investicije lahko povem, da je višina investicije v izgradnjo sončne elektrarne za samooskrbo odvisna od več dejavnikov. Zaradi tega je tudi doba vračanja investicije različna in v povprečju znaša okrog 12 let, s pridobitvijo subvencije Eko sklada pa se lahko povrne tudi v 10 letih, pri čemer naj bi sončna elektrarna delovala 30 let in več,« je pojasnil Hudohmet.

Kot pravi direktor GEN-I Sonce, je uredba o samooskrbi zagotovo pozitivno pripomogla k večanju števila odjemalcev s samooskrbo in tudi vedno večji uporabi električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami. V zadnjem času se precej povečujejo tudi potrebe po polnjenju električnih vozil. Po podatkih Agencije za energijo je v letu 2019 obratovalo že 4.686 naprav za samooskrbo. V poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji, ki ga je pripravila Agencija za energijo, je prikazana ocena trenda in scenarijev samooskrbe. Na podlagi dinamike v zadnjih štirih letih je ocenjeno, da bo leta 2023 predvidoma 23.000 odjemalcev samooskrbnih z električno energijo, skupna moč naprav pa naj bi znašala 278 MW. »Glede na napovedi in glede na naše postavljene plane smo v GEN-I Sonce skladni s predvideno rastjo. Še naprej želimo biti vodilni ponudnik sončnih elektrarn za samooskrbo. S popravki uredbe, ki jih v GEN-I pozdravljamo, so bile uvedene napredne rešitve – samooskrba večstanovanjskih stavb, skupnost OVE in možnost, da je lastnik naprave tretja oseba, s čimer se je omogočila večja fleksibilnost pogodbenih odnosov, razvoj novih izdelkov in storitev na področju samooskrbe, ki bi omogočali postavitev fotovoltaičnih sistemov za vse državljanke in državljane. Žal je stvarnost malo drugačna in imajo določene rešitve veljavne uredbe v praksi tudi zaviralne učinke, kar negativno vpliva na namen teh naprednih rešitev. »Naj omenim samo ključno, ki pravi, da morajo biti odjemalci, ki so člani skupnostne samooskrbe, znani že vnaprej, pred postavitvijo naprave, in da so vsakršne spremembe skoraj nemogoče (spremembe deležev, izstopi, vstopi itd.). Za zaključek bi poudaril, da je cilj projekta GEN-I Sonce ponuditi inovativen poslovni model, ki bo s trajnostnimi in naprednimi rešitvami ustvarjal sinergije z obstoječimi dejavnostmi skupine GEN-I ter omogočal širitev v bližnje države. S celovito storitvijo že danes odgovarjamo na nekatere izzive dekarbonizacije, stopamo na pot decentralizacije in prispevamo k povečanju deleža brezogljične energije. Vse bližje smo tudi povezovanju teh storitev z inovativnimi rešitvami na področju elektromobilnosti,« je sklenil naš pogovor Gregor Hudohmet.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 5)