Novice

Slovenija z majhnimi koraki k trajnostni mobilnosti

Datum: 14. 3. 2018 Besedilo: Polona Bahun

Ministrstvo za infrastrukturo je danes pripravilo strokovni posvet o ukrepih in spodbudah za prehod na e-mobilnost.

Slovenija z majhnimi koraki k trajnostni mobilnosti

Po lanskem sprejetju Strategije za alternativna goriva, ki predstavlja strateški okvir za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo na področju prometa, ministrstvo za infrastrukturo končuje s pripravo akcijskega načrta, s katerim naj bi spodbudili aktiven prehod na alternativna goriva. Akcijski načrt naj bi bil, po besedah vodje Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko na MzI Bojana Žlendra, ki je predstavil bistvene poudarke iz osnutka akcijskega načrta za alternativna goriva v letih 2018 do 2020, v javni razpravi še v tem tednu.

Področje trajnostne mobilnosti je eden izmed treh nosilnih stebrov razvoja prometa do leta 2030, s pogledom do 2050. Trajnostno mobilnost na ministrstvu gledajo z vidika aktivne mobilnosti, to je spodbujanje hoje in kolesarjenja, s čimer bi lahko razbremenili gostoto prometa in spremenili našo izjemno neugodno razdelitev prometa po načinu prevoza, saj 80 odstotkov vseh potovanj opravimo z osebnim avtomobilom in ne samo to, v povprečju imamo 1,2 potnika v vozilu. To je tisto, kar je slabo tako z vidika porabe energije kot z vidika okolja. V strategiji je bil narejen prvi korak v smeri trajnostne mobilnosti, velik preskok pa se zgodil tudi v Evropski kohezijski politiki, saj so aktivno mobilnost kot velik izziv prepoznale tudi občine in regije. In do leta 2022 bo za te projekte namenjenih 160 milijonov evrov. Prehod na alternativna goriva je le eden izmed korakov do trajnostne mobilnosti. Kot je opozoril Bojan Žlender pa glede na razpršeno poselitev Slovenije, vseh prevozov nikoli ne bomo mogli nadomestiti z javnim prevozom. Slovenijo čaka ogromno dela na področju e-mobilnosti in prehoda na alternativna goriva, a spremembe gredo v pravo smer, pa čeprav z majhnimi koraki. Po prepričanju Bojana Žlendra nam bo s skupnimi močmi zagotovo uspelo. Na ministrstvu se zavedajo, da je promet zaradi izpustov veliko breme za okolje, zato mora Slovenija v prometu zarezati v stare oblike izvajanja te dejavnosti, saj bomo le tako dosegli zastavljene cilje zmanjšanja le-teh.

Akcijski načrt za elektromobilnost temelji na ukrepih, ki jih vsebuje že strategija, in sicer so to: finančne in davčne spodbude (subvencije, znižanje bonitete), ukrepi za odpravo ovir, zeleno naročanje, sofinanciranje polnilne infrastrukture, ukrepi na področju ozaveščanja in izobraževanja, priporočila lokalnim skupnostim in delodajalcem, urejanje parkirne politike in pogoji za sofinanciranje ukrepov z EU sredstvi.

Kot je pojasnil Bojan Žlender, so vsak ukrep pripravili tako, da je povsem jasno, ali je v tem trenutku že izvedljiv in ali ima že zagotovljena potrebna sredstva. Skupna vrednost ukrepov v letu 2018 znaša 13,7 milijona evrov, iz proračuna pa je zanje zagotovljenih 11,1 milijona evrov, 2,6 milijona evrov pa znaša ocenjena vrednost izpada prihodkov zaradi uveljavitve ukrepov. V letu 2019 ocenjena vrednost ukrepov znaša 35,1 milijona evrov (zagotovljenih 19,4 milijona evrov), v letu 2020 pa 57,3 milijona evrov (zagotovljenih 30,6 milijona evrov).

  Akcijski načrt vsebuje tudi ukrepe za spodbujanje uporabe plina, ki pa jih je nekoliko manj. To so: finančne in davčne spodbude (subvencije, znižanje bonitete), ukrepi za odpravo ovir, zeleno naročanje, sofinanciranje polnilne infrastrukture, ukrepi na področju ozaveščanja in izobraževanja, priporočila lokalnim skupnostim in priporočila delodajalcem. Skupna vrednost ukrepov l letu 2018 je 12,1 milijona evrov, od tega je zagotovljenih 8,5 milijona evrov. V letu 2019 ocenjena vrednost ukrepov znaša 17,5 milijona evrov (zagotovljenih 10,9 milijona evrov), v letu 2020 pa 24,2 milijona evrov (zagotovljenih 13,5 milijona evrov).

Dosega ciljev, ki smo si jih zastavili do leta 2020, za Slovenijo niso več velik izziv, saj smo na dobri poti. Veliko večji izziv, predvsem zaradi predvidenega povečanja tako tovornega kot osebnega prometa, pa predstavljajo cilji za leto 2030. Za akcijski načrt, ki ga mora sprejeti vlada, bo ministrstvo vsako leto pripravilo poročilo o izvajanju ukrepov, na vsaki dve leti bodo načrt tudi osvežili. V kolikor bo tehnološki preboj oziroma razvoj na tem področju hitrejši, pa bodo cilje dopolnili.

Davčni ukrepi pomemben del uresničevanja ciljev

V nadaljevanju je predstavnik Centra energetsko učinkovitih rešitev mag. Slavko Ažman predstavil primere dobre prakse davčnih spodbud električne mobilnosti v Avstriji in možnosti za njihov prenos v Slovenijo. Kot ugotavlja, imata državi precej podobne ukrepe, ključni za njihovo izvajanje pa so davčni ukrepi, brez katerih ambicioznih ciljev ne bo mogoče doseči. Davčni ukrepi v Avstriji so predvsem pomagale, da je več podjetij v svoje vozne parke vključilo električna vozila, hkrati pa spodbudilo, da službene električne avtomobile uporabljajo tudi v zasebne namene, kar bi lahko prenesli tudi na Slovenijo. Ob tem je opozoril, da okoljski učinki sedanje ureditve bonitet v Sloveniji spodbujajo neomejeno uporabo okoljsko najbolj problematičnih vozil, kar bi bilo potrebno nujno spremeniti.

Dr. Simona Perčič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zbranim predstavila negativne učinke prometa na zdravje ljudi, ki se kažejo predvsem v boleznih dihal in obtočil, boleznih živčevja, presnovnih boleznih, negativnih izidih v nosečnosti (nizka porodna teža, prezgodnje rojstvo). Med najbolj ogrožene populacijske skupine pa sodijo: kronični bolniki, otroci, starejši in fizično aktivni na prostem. Kot je pojasnila, začetek tovrstnega preučevanja predstavlja veliki londonski smog leta 1952, od takrat pa je bilo narejenih že veliko epidemioloških raziskav. Ob koncu je Boris Bajt iz Združenja bank Slovenije predstavil še vidik finančne industrije in e-mobilnosti.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 4)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2018 (58)
februar 2018 (59)
marec 2018 (73)
april 2018 (49)
maj 2018 (56)