Novice

HSE in DEM o nameri ustavitve postopkov za izgradnjo HE na Muri

Datum: 11. 2. 2019 Besedilo: povzeto po sporočilu za javnost, Foto: Vladimir Habjan

Apel pristojnim organom naj pred kakršno koli odločitvijo opravijo ustrezna posvetovanja in poiščejo rešitev, ki bo v dolgoročno korist vsem državljanom.

HSE in DEM o nameri ustavitve postopkov za izgradnjo HE na Muri

Iz Holdinga Slovenske elektrarne in Dravskih elektrarn Maribor so sporočili, da želijo pred sprejemom nekaterih dokumentov, ki jih pripravlja vlada, in sicer predlog sklepa o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota na Muri in predlog uredbe o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja, javnosti seznaniti z nekaterimi dejstvi, ki pred takšno dokončno odločitvijo ne bi smela biti spregledana.
Pregled dejstev:
1) V Uradnem listu RS 120/2005 z dne, 29. decembra 2005, je bila objavljena Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja 
2) 2. februarja 2006 so Dravske elektrarne Maribor prejele Odločbo o določitvi koncesionarja za rabo vode za proizvodnjo električne energije reke Mure Odločba je predvidela osem potencialnih lokacij za hidroelektrarne.
a. Dravske elektrarne Maribor smo po prejeti odločbi izvedle preveritev možnosti energetske izrabe reke Mure in zaključek je bil, da je na celotnem območju koncesije možna omejena energetska raba z največ dvema hidroelektrarnama, poleg rekonstrukcije oz. sanacije obstoječe male hidroelektrarne Ceršak.  
b. Že od leta 2010 Dravske elektrarne Maribor predlagamo do dve novi hidroelektrarni na reki Muri – ne osem hidroelektrarn, kot je navedeno v koncesiji – ki bi bili izvedeni le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke Mure, o čemer smo tudi sproti obveščali zainteresirano javnost ter bili vedno pripravljeni na odprti dialog z Ministrstvom za okolje in prostor in nevladnimi organizacijami. 
3) 30. januarja 2012 smo Dravske elektrarne Maribor Ministrstvu za gospodarstvo (takratno ministrstvo pristojno za energetiko) poslale dopolnjeno Pobudo za državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje Mota na Muri.
4) 16. maja 2013 smo Dravske elektrarne Maribor od Vlade Republike Slovenije prejele Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota na Muri.
Na osnovi tega zadnjega sklepa so Dravske elektrarne, v sodelovanju s strokovnimi in ustrezno usposobljenimi inštitucijami, v minulih letih opravili vse potrebne študije in analize (gospodarstvo – Študija vplivov na razvoj gospodarstva, Študija turističnega razvoja, Študija razvoja kmetijstva, okolje – Študija vodnogospodarskih osnov za Muro, Študija kemijsko biološke kakovosti podzemnih in površinskih voda, hidrogeološka študija, ihtiološka študija, študija gozdne biologije, študija – pregled narave, družba – študija vpliva na družbeno okolje), katerih rezultat sta bila izdelana dokumenta Študija variant in Okoljsko poročilo, ki so ju konec leta 2016 poslali Ministrstvu za okolje in prostor.
Nosilci urejanja prostora so nato podali svoje pripombe, ki jim je sledilo dopolnjevanje Okoljskega poročila in dopolnjeno je bilo na ministrstvo znova poslano v prvi polovici leta 2018. Na osnovi oddane končne različice Okoljskega poročila, bi se moralo ministrstvo opredeliti glede njegove tehnične (ne)ustreznosti, česar pa, kot izpostavljajo v Dravskih elektrarnah, vse do danes ni storilo.

Dravske elektrarne doslej imele že za dobrih devet milijonov evrov stroškov

Kot še poudarjajo, je oddano Okoljsko poročilo po njihovi oceni tehnično in vsebinsko ustrezno. Dejstvo pa je, da imajo učinki na varstvene cilje posameznih varovanih območij oceno »D«, ki pomeni bistven vpliv (hidroelektrarna Hrastje Mota v prvem koraku ne bi bila sprejemljiva) ter so potrebni tako imenovani izravnalni ukrepi. Dodatne opravljene analize so namreč pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave ter, da na ta način hidroelektrarna Hrastje Mota lahko postane sprejemljiva za okolje. 
Glede na navedeno v Dravskih elektrarnah tudi ocenjujejo, da Ministrstvo za okolje in prostor, s tem, ko se ni opredelilo glede ustreznosti Okoljskega poročila ter preskočilo tudi naslednje korake (postopek prevlade javne koristi) – preko katerega bi lahko ustavilo postopek, če bi se ugotovilo, da javna korist doseganja dobrega stanja voda in ohranjanja narave prevladuje nad javno koristjo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ni opravilo svoje naloge. 
V Mariboru ob tem še izpostavljajo, da so Dravske elektrarne Maribor in družba Holding Slovenske elektrarne, vse postopke, ki so jih na osnovi prejetega sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota na Muri izvedli v preteklih letih, opravili strokovno ter z upoštevanjem vseh okoljskih in družbenih zahtev in omejitev. Ves čas trajanja postopkov pa so tudi transparentno obveščali deležnike in javnost. 
V primeru politično sprejete enostranske popolne opustitve projekta, ki bi lahko imel pozitivne učinke tudi na druga področja (namakanje kmetijskih površin, urejanje poplavnih področij in podobno), bi želeli opozoriti, pravijo v Dravskih elektrarnah in HSE, še na precedens tovrstnega načina političnega odločanja v primeru dolgotrajnih in zahtevnih umeščanj infrastrukturnih projektov. Namesto spoštovanja sprejetih zavez (povečanje deleža proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije) ter načel pravne države (že začeti postopki umeščanja v prostor po veljavni zakonodaji) bomo priča prevladi delnih interesov brez upoštevanja širših koristi. S tem bo tudi ogroženo doseganje nacionalno dolgoročno zastavljenih okoljskih, podnebnih in energetskih ciljev in zavez Republike Slovenije. 

Ob koncu je treba tudi poudariti, da so v omenjenem obdobju za izdelavo vseh potrebnih študij nastali stroški v višini dobrih devet milijonov evrov. V primeru sprejete odločitve o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode bodo ti stroški predstavljali škodo, ki bo nastala Dravskim elektrarnam Maribor. Kot gospodarska družba, ki deluje po načelih dobrega gospodarjenja, bodo zato primorani zahtevati povračilo vseh nastalih stroškov ter izgubljenega dobička. Zato še enkrat pozivajo ministrstvo, vlado in druge deležnike, da pred kakršno koli končno odločitvijo opravijo ustrezna posvetovanja, usklajevanja in poiščejo rešitev, ki bo najprimernejša, predvsem pa bo v dolgoročno korist vsem državljanom Slovenije. (bj)

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2019 (49)
februar 2019 (47)
marec 2019 (68)
april 2019 (62)