Novice

Gradnja skupnega odlagališča NSRAO še ni povsem padla v vodo

Datum: 1. 3. 2019 Besedilo: Brane Janjič, Foto: Vladimir Habjan

Odgovor na vprašanje, ali lahko pride do dogovora med Slovenijo in Hrvaško naj bi bil znan septembra.

Gradnja skupnega odlagališča NSRAO še ni povsem padla v vodo

Tako je vsaj mogoče sklepati iz vladnega odgovora na poslansko vprašanje o tem, kako je z dogovorom s Hrvaško glede možnosti izgradnje skupnega odlagališča. Kot so zapisali na vladi, sta se na zadnjem zasedanju meddržavne komisije za spremljanje pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij konec januarja v Zagrebu pogodbenici glede odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz NEK dogovorili, da mora koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tretje revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK in izrabljenega jedrskega goriva in Programa razgradnje NEK, nadaljevati iskanje rešitve o podrobnih pogojih, pod katerimi bi se lahko izvedel projekt skupnega odlagališča. Do septembra letos, ko naj bi se omenjena komisija znova sestala, naj bi koordinacijski odbor predsednika hrvaške in slovenske delegacije meddržavne komisije tudi pisno obvestil, ali so našli možno rešitev glede skupnega odlaganja NSRAO. V primeru, da skupnega dogovora glede reševanja tega vprašanja ne bo, pa bo Republika Slovenija dolžna sama poskrbeti za odlaganje NSRAO, in sicer v roku, določenim z meddržavno pogodbo.
V skladu s pogodbo sicer pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili učinkovito skupno rešitev za razgradnjo in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NEK z gospodarskega stališča in s stališča varovanja okolja. V njej je še zapisano, da se pogodbenici, če se do konca redne življenjske dobe ne dogovorita o skupni rešitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, obvezujeta, da bosta najpozneje v dveh letih po tem roku končali s prevzemom in odvozom radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva z lokacije NEK, in to vsaka polovico.
Hrvaška vlada je sicer lani pripravila podroben predlog Nacionalnega programa izvedbe Strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki za obdobje do leta 2025 s pogledom do leta 2060. V njem je bil precejšen del vsebine namenjen tudi problematiki shranjevanja odpadkov, ki nastajajo v nuklearni elektrarni Krško, pri čemer so v dokumentu med drugim zapisali, da so bila dosedanja prizadevanja, da bi državi našli skupno rešitev za vprašanje izrabljenega jedrskega goriva in skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov le delno uspešna. Tako naj bi obstajal ustrezen dogovor glede izrabljenega jedrskega goriva in se skupne aktivnosti na tem področju nadaljujejo, vprašanje skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz NEK pa državi rešujeta ločeno. 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 5)