Novice

Izkoriščanje vodnih virov naj služi podnebno-energetskim ciljem

Datum: 21. 3. 2019 Besedilo: Miro Jakomin

Hidroeenergetske družbe: Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica in Hidroelektrarne na Spodnji Savi so predstavile pogled na pomen vodnih virov.

Izkoriščanje vodnih virov naj služi podnebno-energetskim ciljem

Pred skorajšnjim Svetovnim dnevom voda so družbe: Dravske elektrarne Maribor (DEM), Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) in Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) v skupnem sporočilu podale pogled na pomen vodnega potenciala pri prizadevanjih, vezanih na podnebno-energetske izzive prihodnosti.

Po besedah predstavnikov DEM, SENG in HESS Slovenijo v prihodnjih desetletjih čakajo številni izzivi pri oblikovanju celostne politike razogljičenja ter postopnega pravičnega prehoda v nizkoogljično družbo. Premiki bodo potrebni tako na ravni države kot gospodarskih družb, posameznih sektorjev, regij in lokalnih okolij. Vodna energija je pri tem najpomembnejši vir, ki lahko pripomore k bistvenemu znižanju izpustov toplogrednih plinov ter k postopnemu ukinjanju fosilnih goriv.

Podnebne spremembe, kot poudarjajo v omenjenih družbah, pomenijo velik izziv, zato mora biti skrb za trajnostno sprejemljive energetske rešitve naša skupna zaveza. K temu je prejšnji teden pozvalo tudi na tisoče mladih, ki so v odmevnem javnem shodu, ne le pri nas, ampak tudi drugod po svetu, pozivali h konkretnim ukrepom za iskanje rešitev za  podnebno-energetske izzive.

Hidro potencial je del rešitve, ne del problema

»Zavedamo se, da umeščanje energetskih objektov v prostor zahteva posebno skrb, okoljsko presojo in nadzor, a tako je pri vseh infrastrukturnih posegih. Zato naše delo jemljemo z vso odgovornostjo in si prizadevamo za izvedbo z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Tako smo ravnali do sedaj in bomo še naprej tudi pri načrtovanju novih projektov«, je povedal Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor, največjega posamičnega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.

Podnebne spremembe, ki so posledica emisij toplogrednih plinov, zahtevajo spremembo večine človeških dejavnosti, vključno z vedenjem in življenjskim slogom, kot tudi na področju tehnologij, razvoja in inovacij. Kot so ob tem poudarili predstavniki omenjenih družb, so naravne danosti Slovenije tiste, ki kažejo pot, po kateri moramo stopiti, če se želimo vsaj približati zastavljenim ciljem. V Sloveniji proizvedejo hidroelektrarne približno tretjino vse letno proizvedene električne energije, pri čemer imamo še precej rezerv na področju izkoriščanja okolju sprejemljivega hidroenergetskega potenciala (mimogrede, na Norveškem hidroelektrarne zagotavljajo 99 odstotkov domačega povpraševanja po električni energiji).

Od vseh obnovljivih virov energije je hidroenergetski potencial tisti, kjer lahko Slovenija izkorišča in nadalje razvija tehnično znanje in tehnologije, saj zmoremo več kot 95 odstotkov celotne investicije v nove hidroelektrarne izpeljati z domačim znanjem. Med tehnologijami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije imajo hidroelektrarne tako energetske kot makroekonomske in druge prednosti.

Slovenija mora pokazati več ambicioznosti

Sodobni hidroenergetski objekti niso več zgolj proizvajalci električne energije, so večnamenski objekti, ki pozitivno prispevajo k razvoju kmetijstva (namakalni sistemi), k protipoplavni zaščiti, k širitvi turizma, re-naturalizaciji degradiranih območij ter trajnostnemu razvoju. Njihov nepogrešljiv doprinos pa je viden tudi na področju lokalnega gospodarstva, saj prinašajo nova delovna mesta.

»Energija mora biti trajnostna, varna in dostopna za vse. Naš cilj je zagotoviti čim manjši vpliv na okolje ter varno oskrbo podjetij in gospodinjstev z električno energijo po konkurenčnih cenah. Od tega imajo koristi vsi državljani Republike Slovenije, medtem ko lokalne skupnosti pridobijo nove finančne vire, urejeno novo infrastrukturo in delovna mesta«, je poudaril Bogdan Barbič, direktor Hidroelektrarn na Spodnji Savi.

Glede na to, kot so menili predstavniki omenjenih družb, energetska tranzicija zahteva bolj odločne korake v smeri usklajenih politik, zato si prizadevajo, da se vzpostavi širši dialog med Vlado RS, zainteresiranimi javnostmi, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in celotno družbo. Za prehod Slovenije v brezogljično družbo je nujno razumevanje portfelja oskrbe z energijo in dekarbonizacije toplotnih, transportnih in energetskih sistemov, ki bodo zagotavljali osnovo za varno in cenovno dostopno toploto, elektriko in mobilnost v prihodnjih desetletjih.

Kot je dejal mag. Radovan Jereb, direktor Soških elektrarn Nova Gorica, je pri energetski izrabi vodnega potenciala, poleg strogih okoljevarstvenih zahtev, potrebno upoštevati tudi načela sonaravnega in trajnostnega razvoja. »Večnamenskost hidroenergetskih objektov se v praksi lahko kaže tudi v preskrbi s pitno vodo, ribogojništvom, hranilniki vode v sušnih obdobjih, zadrževalniki ob poplavah … V strukturi proizvedene električne energije v Sloveniji je delež, ki ga prispevajo hidroelektrarne nenadomestljiv. Ob pričakovani rasti porabe energije v prihodnje bo potrebno delež proizvedene električne energije v hidroelektrarnah najmanj ohranjati,« je poudaril direktor SENG-a.

Posebej si prizadevajo za odgovoren odnos do okolja

V hidroenergetskih družbah so doslej že večkrat izpostavili odgovoren odnos do okolja. Kot poudarjajo v družbi DEM, obratovanje hidroelektrarn z ustreznimi tehnološkimi rešitvami ne obremenjuje okolja, izgradnja pa lahko vpliva na podobo krajine, na spremembe vodnega režima reke in s tem na rečna življenjska okolja. Odgovorno ravnanje z okoljem se zato začne že pri načrtovanju tehnoloških rešitev, s preprečevanjem morebitnih neželenih vplivov in z nenehnim nadziranjem možnih posledic delovanja hidroelektrarn za okolje. Nekaterih vplivov ni mogoče povsem preprečiti, pravijo v DEM, zato je še toliko pomembnejša skrb za odpravo njihovih posledic.


 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 5)