Novice

Ambiciozna podnebna politika je danes nuja

Datum: 28. 3. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: arhiv MOP

MOP in ARSO sta predstavila rezultate projekta Okoljski odtis Slovenije.

Ambiciozna podnebna politika je danes nuja

Nacionalna razvojna strategija, ki jo je vlada sprejela decembra 2017, določa cilj zmanjšanja okoljskega odtisa za 20 odstotkov oziroma iz 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Ta cilj je vključen tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja. V okviru projekta Okoljski odtis Slovenije - Izračun projekcij in scenarijev zmanjšanja okoljskega odtisa za izbrane ukrepe je bilo ugotovljeno, da je z ukrepi krepitve biokapacitete gozdov, povezave med proizvodnjo elektrike s sončnimi elektrarnami in uporabo električnih vozil (trajnostni energetski krog), energetsko učinkovitostjo stavb in zmanjšanjem rabe F-plinov do leta 2030 možno doseči 12-odstotno znižanje okoljskega odtisa. Največ lahko k temu prispeva Trajnostni energetski krog.

Kazalec o ekološkem/okoljskem odtisu sodi med najbolj razširjene in priznane integrirane kazalce trajnosti. Predstavlja rodovitno površino, potrebno za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, za ohranjanje življenjskega sloga ter za odlaganje (pri tem) nastajajočih odpadkov. Kazalec razvija in spremlja globalno omrežje - Global Footprint Network.

Novoimenovani minister za okolje in prostor Simon Zajc je v nagovoru poudaril, da je letošnje leto za Slovenijo zelo pomembno, saj se bomo morali odločiti, kakšno Slovenijo si želimo sredi tega stoletja. Na Ministrstvu za okolje (MOP) si prizadevajo, da bi bil ta cilj zastavljen ambiciozno. Da bi bili leta 2050 nevtralni, kar se tiče emisij toplogrednih plinov. Pri tem je pomembno, da si znamo te aktivnosti pravilno razporediti in, da sodelujejo tudi drugi resorji. Da je časa za ukrepe vedno manj, so nas opozorili tudi mladi na Podnebnem shodu, zato je minister poudaril, da stroški neukrepanja kažejo, da ambiciozna podnebna politika ni možnost, ampak nuja.

V okviru projekta so ocenili tudi uporabnost okoljskega odtisa kot kazalnika za oblikovanje in spremljanje politik trajnostnega razvoja. Gre za celosten in visoko integriran indikator, ki omogoča primerjave med državami in med različnimi sektorji po enotnem merilu, s poudarkom na trajnostni rabi naravnih virov. Koristi pripravi širokih strateških ukrepov, ki vključujejo več sektorjev hkrati. Za razliko od kazalnikov, kot so nacionalne emisije toplogrednih plinov, okoljski odtis upošteva tudi mednarodno trgovino, saj je osnovan na dejanski potrošnji v državi in ne na proizvodnji. Za Slovenijo je to zelo pomembno, saj je kot razvito tržno gospodarstvo neto uvoznik okoljskega odtisa, tako uvoz kot izvoz okoljskega odtisa pa sta večja od odtisa potrošnje v sami državi.

Okoljski odtis Slovenije bistveno presega njeno biokapaciteto, torej proizvodno sposobnost naših ekosistemov, kar pomeni, da smo v letu 2013 imeli okoljski deficit v višini 4,7 globalnega hektarja na osebo. Višek je okoljski odtis dosegel leta 2007, zaradi učinkov ekonomske krize pa se je kasneje znižal. Od ukrepov okoljske politike pa je odvisno, ali se bo v prihodnosti ponovno zvišal, ali se bo še naprej zniževal.

K relativno visoki biokapaciteti največ prispevajo gozdovi z najvišjo lesno zalogo na hektar v EU. V okviru projekta so ugotovili, da so gozdovi zaradi podnebnih sprememb vedno bolj ranljivi, zato ne moremo pričakovati samodejnega povečevanja njihove biokapacitete tudi v prihodnosti. V primeru, da ne pride do večjih motenj, se biokapaciteta še lahko povečuje, predvsem pa je treba povečati odpornost gozdov. To pomeni bolj intenzivno in premišljeno gojenje gozdov, spremembo sestave drevesnih vrst in njihovo pomlajevanje. Les pa se lahko v še večji meri uporablja za zmanjšanje okoljskega odtisa stavb.

Največ k okoljskemu odtisu Slovenije prispeva ogljični odtis, se pravi poraba fosilnih goriv v prometu in energetiki. Uvajanje električnih vozil in povečanje deleža sončnih elektrarn lahko ob primernem pristopu rešuje obe problematiki hkrati. Tehnologije sončnih elektrarn, baterij in električnih vozil so že zrele in dolgoročno cenejše od proizvodnje elektrike in prevoza s fosilnimi gorivi. Široka uvedba Trajnostnega energetskega kroga predstavlja tako okoljsko kot ekonomsko priložnost, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od uvoza fosilnih goriv. Slovenija že ima vse potrebne tehnologije in znanja na tem področju ter zaradi svoje majhnosti lahko prevzame vlogo vodilnega trga v EU na področju pametne povezave med razpršeno proizvodnjo elektrike s sončnimi elektrarnami, električnimi vozili in skladiščenjem elektrike v baterijah v vozilih in doma. Poleg tehnologij je za pospešeno uvajanje Trajnostnega energetskega kroga treba zagotoviti tudi ustrezen regulatorni okvir in storitve ponudnikov elektrike na trgu.

Uvedba električnih vozil mora biti podprta z drugimi ukrepi trajnostne mobilnosti (javni prevoz, hoja in kolesarjenje), sicer lahko pride do povratnega učinka zaradi bistveno nižje cene prevoženega kilometra z električnim avtom.

V Sloveniji smo že bistveno izboljšali energijsko učinkovitost gospodinjstev, javne in poslovne stavbe pa zaenkrat še ne dosegajo teh ciljev in posledičnega zmanjšanja okoljskega odtisa. To pomeni, da je na tem področju še precej potenciala za izboljšave.

Na področju F-plinov, ki se največ uporabljajo v hladilnih napravah, je znižanje okoljskega odtisa odvisno predvsem od uspešnega izvajanja uredbe EU, prispevek k celotnemu znižanju okoljskega odtisa pa je manjši kot pri prej navedenih ukrepih.

Udeleženci so lahko prisluhnili še predstavitvam okvira razvojnih politik Slovenije in EU, povezanih z ekološkim odtisom, poročila o izbranih ukrepih znižanja ekološkega odtisa ter koncepta trajnostnega energetskega kroga.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 2,33)