Novice

Predvidoma jeseni nov razpis Eko sklada

Datum: 23. 4. 2019 Besedilo: Polona Bahun

Razpis bo namenjen za spodbujanje trajnostne mobilnosti v podjetjih.

Predvidoma jeseni nov razpis Eko sklada

To je na letošnjih 21. Dnevih energetikov, ki so potekali 16. in 17. aprila, napovedala direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin. Podjetjem bo za ukrepe v trajnostno mobilnost na voljo štiri milijone evrov. Ena od možnosti financiranja projektov, ki so prijazni do okolja, je tudi zelena obveznica, pa je poudaril Uroš Ačko iz SID banke.

Poleg tega tako Eko sklad kot SID banka podpirata tudi prehod gospodarstva v nizkoogljičnost. Eko sklad od lani podjetjem za zelene ukrepe poleg ugodnih kreditov, s katerimi lahko podjetje pokrije do 80 odstotkov vrednosti naložbe, nudi tudi nepovratna sredstva v višini do 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek posojila znaša 25 tisoč evrov, najvišji pa dva milijona evrov.

Denar je na voljo za ukrepe URE, kot so: toplotna izolacija zunanjih sten, toplotna črpalka za centralno ogrevanje, prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, naprava za samooskrbo z električno energijo, gradnjo skoraj nič energijske stavbe in številne druge. Kot je na konferenci še povedala mag. Mojca Vendramin, bodo postopek za pridobitev teh sredstev poenostavili, po novem pa razpis ne bo več spodbujal fotovoltaike, saj je razpis za postavitev sončne elektrarne v podjetju je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo. Ob tem je še dodala, da so na Eko skladu doslej dobili 183 vlog v skupni vrednosti 63.562 evrov, od tega največ (40) za toplotne črpalke.

Podjetja poleg tega lahko izkoristijo tudi nepovratne spodbude za uvedbo trajnostne mobilnosti, na primer za uvedbo sistema upravljanja mobilnosti (izdelava načrta mobilnosti in njegovo izvajanje), za naložbe v prenovo ali gradnjo parkirišč in postaj za kolesa ali kolesarnic oziroma postaj za javno izposojo koles, za naložbe v polnilne postaje za vodik, električna vozila, za naložbe v prikazovalnike najbližjih postajališč in odhodov avtobusov ter za podobne projekte.

Na voljo so tudi sredstva za pomoč pri izvedbi energetskega pregleda. Kot Po besedah. Mag. Mojce Vendramin zanimanje zanje ni veliko, zato bodo razpis prenovili tako, da bo primeren tudi za večja podjetja. Opozorila pa je, da sredstva tudi po prenovi razpisa ne bodo na voljo za tista velika podjetja, ki jih k izvedbi energetskega pregleda zavezuje zakonodaja. Na Eko skladu so lani s 60 milijoni nepovratnih sredstev sicer spodbudili skoraj 200 milijonov investicij, ki so posredno ustvarile okoli štiri tisoč zelenih delovnih mest. Zaradi ukrepov Eko sklada se stroški gospodinjstev za energijo vsako leto znižajo za okoli 10 milijonov evrov, je še izpostavila.

Eden od novejših načinov financiranja okoljskih naložb v podjetjih so tudi zelene obveznice, kar ponuja tudi SID banka. Tako vlagatelji kot fizične osebe so za zelene projekte pripravljeni plačati nekaj več, kar se odraža tudi na mednarodnih kapitalskih trgih, je povedal Uroš Ačko iz SID banke. Kot je dejal, se je trg zelenih obveznic začel leta 2007, v zadnjih letih pa je njegova rast ogromna, saj investitorji vse bolj zasledujejo cilje zelenega poslovanja. Trenutno vrednost trga znaša okoli 500 milijard dolarjev, čez dve leti naj bi presegel en trilijon dolarjev.

V Sloveniji je prvo zeleno obveznico izdalo podjetje GEN-I Sonce, zeleno obveznico na mednarodnih trgih pa je lani v vrednosti 75 milijonov evrov izdala tudi SID banka. Obveznica predstavlja vrednostni papir, s katerim se lahko trguje na borzi, in način financiranja zelenih projektov. Najbolj aktivne države so ZDA, Kitajska in Francija, lani pa je bilo izdanih za slabih 170 milijard dolarjev zelenih obveznic, je pojasnil Uroš Ačko. Prepričan je, da bo ta način v prihodnosti eden od glavnih virov financiranja zelenih projektov, saj jo v zadnjih dveh letih podjetja tista, ki spodbujajo rast trga zelenih obveznic.

Po njegovih besedah je povpraševanje po zeleni obveznici bistveno višje kot pri običajnih obveznicah. Veliko povpraševanja so v SID banki dobili od vlagateljev v Nemčiji, ki jim ni toliko pomembna cena. Ob tem je dodal, da jim je uspelo izdati obveznico na mednarodnem trgu po rekordno nizki obrestni meri. Na kapitalskih trgih se jim je zaradi te transakcije povečala prepoznavnost, investitorji jih bolje poznajo, dosegajo boljše obrestne mere.

Uroš Ačko je povedal, da je teh 75 milijonov evrov namenjenih zelenim projektom, kar pomeni, da se morajo podjetja zavezati, da bodo denar porabila namensko, v banki pa projekte skrbno izberejo, poročajo o tem, kaj so financirali in kakšni so okoljski učinki financiranih projektov. Denar bodo predvidoma razdelili v treh letih, od tega bo šlo 20 odstotkov sredstev za že obstoječe projekte, ostalo pa za nove.

Financiranje s pomočjo zelenih obveznic ob istem kreditnem tveganju v povprečju poteka po ugodnejših cenovnih pogojih, razlike pa se bodo v prihodnosti še povečevale. Ob tem je Uroš Ačko dodal, da zelena oznaka in transparentnost omogočata dostop do dodatne likvidnosti (do zelenih vlagateljev), v kriznih časih pa sta obe značilnosti dodatna prednost.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 4,5)