Novice

Slovenija uspešno zagotavlja varnost in dostopnost elektroenergetskega sistema

Datum: 1. 7. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: Vladimir Habjan

Agencija za energijo je objavila Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2018.

Slovenija uspešno zagotavlja varnost in dostopnost elektroenergetskega sistema

Slovenija je glede uspešnosti pri zagotavljanju varnega in cenovno dostopnega elektroenergetskega sistema, ki upošteva tudi načela okoljske trajnosti, po oceni Svetovnega energetskega sveta za leto 2018 uvrščena na visoko šesto mesto, z vidika energetske varnosti pa celo na drugo mesto. Kljub temu pa Slovenijo čaka še veliko izzivov in s tem povezanih ukrepov za prehod na čisto energijo in povečevanje deleža obnovljivih virov (OVE) v bruto končni rabi energije. Evropska unija ima v svetu vodilno vlogo pri razogljičenju družbe in to vlogo želi ohraniti tudi v prihodnje. Temu primerni in ambiciozni so njeni cilji, ki so zavezujoči tudi za Slovenijo. Za doseganje zavez pa tudi v bodoče ključni dejavnik ostajajo OVE.

V Sloveniji je bil delež električne energije iz OVE v bruto končni rabi električne energije v letu 2018 za 3,4 odstotne točke višji kot leta 2005. K temu pomembno pripomore tudi podporna shema, v katero je od leta 2009 vključenih že več kot 2500 proizvajalcev s skupaj 3859 proizvodnimi napravami na OVE in za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) s skupno nazivno močjo 412 MW, med katerimi prevladujejo sončne elektrarne. V letu 2018 je bilo v okviru podporne sheme OVE in SPTE skupaj proizvedenih 937.897 MWh električne energije, od tega 617.424 MWh iz OVE in v SPTE na fosilna goriva 320.473 MWh električne energije. V letu 2018 je bilo proizvajalcem električne energije, ki so upravičeni do podpore za električno energijo, proizvedeno iz OVE in v SPTE, izplačanih 135,12 milijona evrov, kar je 8,38 milijona evrov manj kot leto prej.

Rezultati izvedenih javnih pozivov za vstop v podporno shemo po konkurenčnem postopku kažejo na velik interes vlagateljev in razvoj tega področja v prihodnje. Izbranih je bilo že 266 projektov, med katerimi je načrtovanih veliko proizvodnih naprav, ki bodo izkoriščale energijo vetra, ob čemer velik problem predstavljajo težave pri umeščanju teh objektov v prostor. Hitro naraščajoč trend kažejo tudi vlaganja gospodinjskih odjemalcev v proizvodne naprave za samooskrbo. Intenziven tehnološki razvoj, povečana raba električne energije in vključevanje razpršene proizvodnje električne energije iz OVE spreminjajo tako delovanje elektroenergetskih sistemov kot tudi energetskega trga.

Na ravni EU so bili januarja letos sprejeti še zadnji zakonodajni akti iz svežnja Čista energija za vse Evropejce, ki poleg povečevanja deleža OVE v končni rabi energije izpostavlja tudi večjo vlogo odjemalca. Ta postaja aktiven v procesih proizvodnje in hranjenja električne energije ter v neposredni udeležbi na trgu s prožnostjo. Brez dvoma bodo potrebne tudi naložbe v omrežja, predvsem distribucijska. A, če resnično želimo s prehodom na čisto energijo doseči širše družbene koristi, je treba to narediti stroškovno učinkovito, ter vsaj pri kratko- in srednjeročnih okvirih obvezno upoštevati potencial prožnosti. To zagotovo zahteva spremembo miselnosti, predvsem pri vodenju in načrtovanju omrežij. Ključna pri tem sta tehnološki razvoj in digitalizacija. Agencija je zato v letu 2018 vzpostavila nov regulativni okvir, ki še dodatno podpira razvoj trga, prilagajanje odjema ter spodbuja inoviranje in vlaganje v nove tehnološke rešitve s ciljem večje učinkovitosti uporabe elektroenergetskih omrežij. Po podatkih agencije je bilo z naprednimi merilnimi napravami ob koncu leta 2018 opremljenih 66 odstotkov odjemalcev. Ti podatki uvrščajo Slovenijo med vodilne evropske države na področju uvajanja naprednega merjenja. Ob nadaljevanju tega trenda se bo Slovenija predvidoma približala cilju iz evropske direktive, da naj bo do leta 2020 z naprednimi merilnimi napravami opremljenih 80 odstotkov uporabnikov.

V letu 2018 v Sloveniji porabili več električne energije

V Sloveniji je bilo leta 2018 v prenosni in distribucijski sistem prevzetih 15.003 GWh električne energije, kar je 19 GWh več kot leta 2017. Prevzem električne energije iz proizvodnih naprav na OVE je znašal 5177 GWh, kar je 698 GWh več kot leto pred tem, prevzem iz elektrarn na fosilna goriva pa je prispeval 4343 GWh ali 196 GWh manj kot leta 2017. Iz Nuklearne Elektrarne Krško (NEK) je bilo v prenosni sistem prevzetih 5483 GWh električne energije oziroma 483 GWh manj kot leto prej.

V distribucijski sistem (ki vključuje tudi zaprte distribucijske sisteme) je bilo v letu 2018 prevzetih 1050 GWh električne energije iz proizvodnje, priključene na distribucijski sistem. Poleg tega je bilo v internih omrežjih odjemalcev porabljenih dodatnih 355 GWh električne energije oziroma 25 odstotkov vse električne energije, proizvedene v proizvodnih objektih, priključenih na distribucijski in zaprte distribucijske sisteme.

Delež proizvedene električne energije v hidroelektrarnah in elektrarnah na druge OVE v Sloveniji je v letu 2018 znašal 34,5 odstotka oziroma skoraj pet odstotnih točk več kot leto prej. Preostali del so k skupni proizvodnji električne energije v Sloveniji prispevale elektrarne na fosilna goriva in NEK. Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je bila 1,7 odstotka večja kot leta 2017 in je znašala 84,6 odstotka, pri čemer raven domače proizvodnje ne odraža neposredno skupnega domačega potenciala proizvodnih objektov, temveč je v večji meri posledica strukture proizvodnih virov oziroma tehnologij, njihove konkurenčnosti in vzpostavljanja ciljnega modela trga z električno energijo. Ob povečevanju odjema električne energije iz prenosnega sistema je bila v letu 2018 manjša proizvodnja v termoelektrarnah in jedrski elektrarni zaradi rednega letnega remonta, le hidroelektrarne so proizvedle več električne energije kot leto prej. Oskrba z električno energijo pa kljub primanjkljaju ni bila ogrožena, saj je prenosni sistem Slovenije dobro povezan s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi Avstrije, Italije in Hrvaške. Neto prenosne zmogljivosti na mejah poleg obvladovanja tranzitnih pretokov električne energije omogočajo tudi zagotavljanje zanesljivosti oskrbe domačega trga. Skupna oddaja električne energije v tujino po prenosnem in distribucijskem sistemu je znašala 9317 GWh, pri čemer 2742 GWh predstavlja polovico proizvodnje NEK, ki pripada Hrvaški. Zato je neto izvoz iz Slovenije znašal 6575 GWh, uvoz pa 8930 GWh električne energije.

Skupna poraba električne energije v Sloveniji je lani znašala 14.616 GWh oziroma 13.736 GWh brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu. V primerjavi z letom 2017 je bila skupna poraba večja za 58 GWh oziroma za 0,4 odstotka.

Poslovni odjem na prenosnem sistemu tvorijo trije neposredni odjemalci, ki so porabili 93 GWh električne energije, 115 GWh električne energije pa je bilo izvoženih v Italijo iz RTP Vrtojba in Sežana. Odjemalci v zaprtih distribucijskih sistemih so porabili 1902 GWh električne energije. Črpalna hidroelektrarna Avče je za črpanje vode za akumulacijo porabila 252 GWh, kar je 113 GWh manj kot leta 2017. Izgube v prenosnem in distribucijskem sistemu so znašale 880 GWh električne energije, vanje so vključene tudi izgube zaradi tranzita, uvoza in izvoza električne energije. Poraba poslovnih in gospodinjskih odjemalcev na distribucijskem sistemu je bila v primerjavi z letom 2017 večja za 1,8 odstotka in je znašala 11.374 GWh. Gospodinjski odjemalci so v letu 2018 porabili 3368 GWh, kar je 1,2 odstotka več kot leto prej. Poraba poslovnih odjemalcev na distribucijskem sistemu pa je v letu 2018 znašala 8006 GWh, kar je 2,1 odstotka več kot v letu 2017.

Poročilo Agencije za energijo kaže tudi, da se je število predanih emisijskih kuponov v Sloveniji v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za 1,2 odstotka. Zmanjšanje števila predanih emisijskih kuponov so zabeležili prvič po letu 2015 in je bilo posledica manjšega števila predanih emisijskih kuponov družbam iz termoenergetike, ki so v letu 2018 v tretjem trgovalnem obdobju prevzele 4.616.805 emisijskih kuponov (71 odstotkov), kar je 2,9 odstotka manj kot v letu 2017. Zmanjšanje predanih emisijskih kuponov je bilo posledica manjše proizvodnje termoelektrarn.

Spajanje trga za dan vnaprej imamo vzpostavljeno na vseh slovenskih mejah s čezmejnimi povezavami za prenos električne energije, saj je bilo v letu 2018 izvedeno še na slovensko-hrvaški meji. Na slovenski borzi se je obseg trgovanja za dan vnaprej povečal za devet odstotkov, ponovno sta se zvišali tako povprečna cena pasovne kot tudi vršne energije za dan vnaprej, in sicer sta bili najvišji po letu 2014.

Na maloprodajnem trgu z električno energijo se je tržna koncentracija nekoliko zmanjšala, kar kaže na krepitev konkurence med dobavitelji. Ti so z maloprodajnimi cenami sledili trendom rasti cen na veleprodajnem trgu. Končna cena električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je v letu 2018 zvišala za 0,3 odstotka, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa celo za 8,3 odstotka. Kljub še vedno velikemu potencialnemu prihranku so bili odjemalci v letu 2018 nekoliko manj dejavni, saj je bil delež menjav dobavitelja za odstotno točko manjši kot v letu 2017. V letu 2018 je dobavitelja električne energije zamenjalo 62.449 odjemalcev, in sicer 48.141 gospodinjskih in 14.308 poslovnih. V povprečju je mesečno dobavitelja električne energije zamenjalo 4012 gospodinjskih in 1192 poslovnih odjemalcev. Leto prej je bilo na maloprodajnem trgu z električno energijo 69.130 menjav dobavitelja. Število končnih odjemalcev se je v lanskem letu sicer povečalo za 0,6 odstotka.

Celotno poročilo je objavljeno na spletni strani Agencije za energijo.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)