Novice

Pri predsedniku države tudi letos srečanje o podnebni prihodnosti Slovenije

Datum: 2. 7. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: arhiv MOP

Na njem so zbrani pregledali dosedanji proces oblikovanja dolgoročne podnebne strategije Slovenije.

Pri predsedniku države tudi letos srečanje o podnebni prihodnosti Slovenije

Prvi posvet na to temo je predsednik države Borut Pahor gostil 21. novembra lani. Namen tokratnega, nadaljevalnega posveta pa je bil pregled dosedanjega procesa oblikovanja dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki jo mora do konca letošnjega leta pripraviti vlada in sprejeti državni zbor. Posvetili so se predvsem vprašanju, kaj lahko v Sloveniji storimo, da bo vsebina naše podnebne strategije dobra, uresničljiva in trajnostna ter bo prihodnjim generacijam zagotovila varno in lepo bodočnost. Posveta so se sicer udeležili številni predstavniki ministrstev, političnih strank, nevladnih organizacij in drugih institucij.

Kot je v uvodnem nagovoru dejal predsednik države, bo od prvega posveta o podnebni prihodnosti minilo dobrih sedem mesecev. Podnebni prihodnosti pa se doma in v tujini posveča čedalje več pozornosti na vseh področjih in pri vseh generacijah, zato zahteva razmislek o tem vso pozornost politike in strokovnjakov.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je v nagovoru zbranim izpostavil, da se je vlada maja 2019 seznanila z informacijo o pripravi okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet«, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. Kot je dejal, je ta informacija jasno opozorila, da je svetovna in hkrati evropska podnebna kriza izziv, a je lahko tudi priložnost. Osnovni cilj in namen okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije je zagotoviti doslednost in ustrezno ambicioznost dolgoročne podnebne politike v Sloveniji za dosego cilja ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Ta okvir pa sledi ciljem Pariškega sporazuma, znanstvenim dognanjem in dobrim primerom praks nekaterih članic EU.

Kot je dejal, bo v ta okvir zajetih kar nekaj temeljnih stebrov: opredelitev podnebnega cilja do leta 2050, priprava zakona o podnebni politiki Slovenije in dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ter opredelitev petletnih podnebnih načrtov na osnovi petletnih ogljičnih proračunov, določitev državnega podnebnega dneva, ter imenovanje neodvisnega znanstveno-strokovnega sveta kot pomoč vladi pri pripravi priporočil in dokumentov za izvajanje ukrepov.

Temeljni namen zakona o podnebni politiki Slovenije, ki ga ministrstvo že pripravlja, je postavitev dolgoročnega podnebnega cilja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ki mu mora Slovenija slediti v skladu s cilji Pariškega sporazuma, podnebne znanosti in cilji dolgoročne skupne podnebne politike na ravni EU.

Podnebna strategija bo sledila strokovnim podlagam, ki naj bi proučile možnosti oziroma možne scenarije podnebnih ciljev iz zakona ter naj bi zajemala dva dela: samo strategijo in prilogo – analitični del. Za analitični del bodo uporabljene nekatere ustrezne podlage iz dokumenta, ki se že od leta 2017 pripravljajo v okviru tako imenovanega projekta LIFE – Podnebna pot 2050, in tudi druge potrebne strokovne podlage.

Slovenija mora odločno nadgraditi svoje vrednote in dvigniti našo kolektivno nacionalno motivacijo za pravočasno spremembo življenjskega sloga, ravnanja družbe in vsakega od nas na poti podnebne, okoljske in razvojne ozdravitve planeta in vseh držav v smeri trajnostnega razvoja. Projekt dolgoročne podnebne politike mora biti naš pošten doprinos k uravnoteženemu razmerju med prizadevanji sedanjih ter prihodnjih generacij, in naš pošten prispevek za zdrav, uravnotežen in skupen planet, je zaključil minister in dodal, da bo pot težka in bo zahtevala tako tehnološke kot družbene spremembe. Sam verjame, da smo v Sloveniji na dobri poti in bomo naše cilje uresničili.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 1,5)