Novice

ELES v letu 2018 dosegel najboljši čisti poslovni izid od vključno leta 2010

Datum: 5. 8. 2019 Besedilo: Polona Bahun, Foto: Vladimir Habjan

Čisti poslovni izid v letu 2018 je znašal 16,6 milijona evrov, za investicije pa so namenili 45,5 milijona evrov.

ELES v letu 2018 dosegel najboljši čisti poslovni izid od vključno leta 2010

Družba ELES je objavila letno poročilo za leto 2018, ki pomeni tudi prvi korak na poti celovitega poročanja z navezavo na načrtovane aktivnosti priprave novega dolgoročnega strateškega plana za obdobje 2021–2025 s pogledom do leta 2050. Da je prenosno omrežje delovalo zanesljivo, kaže ocena Svetovnega energetskega sveta, ki po zanesljivosti obratovanja prenosnega omrežja slovensko, med 125 državami, uvršča na šesto mesto. Kot so zapisali v letnem poročilu, se strategija, določena z Dolgoročnim strateškim planom za obdobje 2016–2020 kot celota izvaja skladno s pričakovanji in v postavljenih rokih.

ELES je lani dosegel čisti poslovni izid v višini 16,6 milijona evrov, kar je za šest odstotkov več kor leta 2017. S tem je ELES dosegel najboljši čisti poslovni izid od vključno leta 2010, od katerega dalje družba čisti poslovni izid ugotavlja na podlagi metodologije Agencije za energijo. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 17,7 milijona evrov in je bil za 13 odstotkov višji kot leta 2017. V družbi so ustvarili 168,8 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je pet odstotkov manj kot v letu 2017.

Odkar ELES opravlja gospodarsko javno službo sistemskega operaterja prenosnega omrežja, je dosegli drugi najvišji čisti poslovni izid. Kot izpostavljajo v družbi, bi bil ta lahko tudi bistveno višji, če bi na skupščinah odvisnih družb uresničevali le cilj maksimizacije dobička. Premišljeno pa so v družbi dajali prednost daljnoročni, trajni poslovni trdnosti odvisnih družb, za katero je finančni uspeh nujen, ne pa tudi zadosten pogoj, navaja letno poročilo. Posledično je skupina v letu 2018 poslovala pod pričakovanji predvsem zaradi Taluma, ki je bil od junija 2018 soočen s kaotičnim stanjem na svetovnem trgu glinice. Ob praktično nespremenjeni ceni aluminija se je cena glinice v tem času dvignila za več kot sto odstotkov. Hitro sprejeti in izpeljani ukrepi uprave Taluma so finančno stanje obvladali in Talum je posloval brez izgube. Namesto načrtovanih 4,5 milijona evrov čistega poslovnega izida je zaradi navedenega dosegel 0,6 milijona evrov. Ostali družbi, skupaj obladovana družba BSP in odvisna družba Stelkom pa sta poslovali v okviru pričakovanega.

Pred Elesom zahtevno investicijsko obdobje

ELES je v letu za investicije namenil 45,5 milijona evrov, kar je 37 odstotkov manj, kot je bilo načrtovano. Od tega so v družbi za nove investicije namenili 30,4 milijona evrov, za obnove oziroma rekonstrukcije 11,9 milijona evrov, za male investicije pa 3,2 milijona evrov. V ospredju so bili predvsem raziskovalni, razvojni in investicijski projekti na področju pametnih omrežij ter aktivnosti pri izgradnji daljnovoda Cirkovce–Pince in RTP 400/110 kV Pince.

Z ustanovitvijo Področja za strateške inovacije so v Elesu uveljavili strateško usmeritev trajnega, sistematičnega in profesionalno organiziranega dela na področju inovativnih projektov, inovativnih programov in institucionalnega sodelovanja na ravni EU kot ključnih segmentov razvoja družbe. S tem so postali prva regulirana energetska družba v Sloveniji, ki je inovacijsko dejavnost postavila v središče svojega delovanja, ter z uspešnimi projekti, organizacijo in kadrovskimi viri omogočila najvišjo možno raven nadaljnjega razvoja na tem področju. Glede uvajanja pametnih omrežij in pridobivanja evropskih sredstev
se ELES uvršča v sam vrh evropskih sistemskih operaterjev. Uvajanje inovativnih rešitev mu bo omogočilo ne le uspešno soočenje z izzivi prehoda v nizkoogljično družbo ter s tem uresničevanje podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030, ampak tudi razvoj novih poslovnih modelov skupine ELES.

ELES se v okviru izgradnje prenosne elektroenergetske infrastrukture pripravlja na izgradnjo daljnovodne povezave z Madžarsko, ki je še edina država, s katero Slovenija nima direktne elektroenergetske povezave. Januarja 2018 je družba po večletnih pogovorih podpisala sporazum o sovlaganju s hrvaškim sistemskih operaterjem HOPS. Ta bo izgradil približno dvokilometrsko traso, ki poteka po hrvaškem katastru. Gradnja 2x400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince predstavlja fizično in vrednostno največjo investicijo v času obstoja Elesa, projekt pa je uvrščen tudi na listo PCI projektov. Daljnovod je dolg 82 kilometrov, katerega prvi daljnovodni sistem se na madžarski strani nadaljuje do njihove RTP Heviz, drugi pa poteka po Madžarski in se zaključuje v hrvaški RTP Žerjavinec ter vključuje tudi novo RTP 400/110 kV Cirkovce.

Vrednost celotnega projekta (DV in RTP) znaša 131 milijona evrov. Za RTP so se dela začela aprila 2019, gradbeno dovoljenje za DV v družbi pričakujejo poleti, jeseni pa 2019 nameravajo izvesti vse postopke javnega naročanja in v prihodnjem letu začeti izgradnjo DV. Rok za poskusno obratovanje DV in RTP je konec leta 2021.

O izjemni kompleksnosti tega investicijskega projekta priča tudi podatek, da se pri RTP Cirkovce vgrajuje naprava za kompenzacijo jalove energije – variabilna dušilka, ki se sicer financira iz projekta SINCRO.GRID, skupnega projekta Slovenije in Hrvaške na področju pametnih omrežij. Omenjena dušilka v Cirkovcah je integralni del projekta SINCRO.GRID, ki je v celoti vreden 89 milijonov evrov in za katerega bo iz sredstev CEF pridobljenih 40 milijonov evrov. Da gre za pomemben projekt priča tudi dejstvo, da je prav tako uvrščen na listo PCI projektov.

V obdobju 2019–2021 v Elesu načrtujejo približno 340 milijonov investicij, za katere se bo treba delno zadolžiti, da bodo načrtovani glavni projekti, kot so 2x400 kV Cirkovce–Pince in RTP Cirkovce, mednarodna projekta SINCRO.GRID in NEDO ter gradnja II. faze Tehnološkega centra Beričevo tekli nemoteno. Višina zadolževanja pa bo odvisna predvsem od višine črpanja nepovratnih sredstev. Velik vpliv bo imelo črpanje že pridobljenih sredstev za izgradnjo daljnovoda Cirkovce–Pince in RTP Cirkovce (48,2 milijona evrov) in za projekt SINCRO.GRID (1,6 milijona evrov), ki so bila družbi odobrena v
januarju letos.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)