Novice

Projekt Elektra Ljubljane opozoril tudi na vse večjo onesnaženost planeta

Datum: 9. 10. 2019 Besedilo: povzeto po sporočilu za javnost

Pot ene izmed štorkelj, ki so ju spremljali v okviru projekta Leti, leti štorklja, se je že žalostno končala.

Projekt Elektra Ljubljane opozoril tudi na vse večjo onesnaženost planeta

Elektro Ljubljana je že vrsto let podpornik štorkelj, veličastnih ptic, ki so nepogrešljiv del naše naravne dediščine. Zato so letos skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije dve štorklji pospremili na pot do Afrike, javnost pa je lahko »v živo« spremljala vsak njun zamah s krili. S projektom Leti, leti štorklja so želeli pomagati pri razumevanju te pri nas še vedno ranljive vrste, brez katere si težko predstavljamo zapuščene dimnike in električne drogove.
Julija letos so tako v Mateni na gnezdu bele štorklje dva mladiča opremili s sledilno napravo GPS in začeli spremljati njuni selitveni potovanji. V sodelovanju s širšo javnostjo so ju poimenovali Srečko in Bela. Po začetnih skupnih lokalnih premikih sta se 20. avgusta njuni poti ločili – štorklji sta se odpravili na dolgo in nevarno pot proti Afriki. Bela je krenila po značilni poti čez Balkan in Bližnji vzhod ter pristala na jugu Sinajskega polotoka, Srečko pa je precej presenetljivo odletel čez Italijo v Tunizijo, kjer pa je naletel na težave. Po podatkih je Srečko 30. avgusta prečkal Sredozemsko morje in približno 80 kilometrov vzhodno od mesta Tunis prispel v Tunizijo. Dan pozneje se je pomaknil južno proti mestu Enfidha, kjer se je za dalj časa ustalil. Na podlagi satelitskih slik je bilo mogoče ugotoviti, da se večino časa zadržuje v ogromnih oljčnih nasadih, občasno pa obiskuje bližnja mokrišča. Od 12. septembra zjutraj so podatki s Srečkovega oddajnika ves čas kazali isto lokacijo, kar je vzbudilo skrb. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic so se zato konec septembra odločili za odpravo v Tunizijo, da bi sami raziskali, kaj se je zgodilo s Srečkom. Bojazen, da nekaj ni v redu, se je pokazala za resnično, saj so kmalu po prihodu v Tunizijo severno od mesta Enfidha našli Srečkovo truplo. Na njem sicer ni bilo vidnih znakov poškodb, okolica pa je bila postlana z drobci plastične vrečke, tako da predvidevajo, da se je Srečko najverjetneje zapletel v plastično vrečko in poginil. Natančne okoliščine pogina Srečka ne bodo nikoli znane, ob obisku kraja pogina pa so tudi ugotovili, da se je Srečko v družbi drugih štorkelj večino časa prehranjeval na odlagališču klavničnih odpadkov v bližini mesta Enfidha, kjer je tudi prenočeval na električnem drogu. Kot rečeno, okoliščine s kraja pogina nakazujejo, da se je zapletel v plastično vrečko, ki v ogromnem številu ležijo raztresene po pokrajini, posebej veliko pa jih je na odlagališču, kjer se je Srečko prehranjeval. Možno je tudi, da je Srečka pokončala zastrupljena ali okužena hrana na odlagališču, kar pa je glede na okoliščine zelo težko ugotoviti.

Kaj nas je naučila Srečkova usoda?

Kot je dejal udeleženec odprave Alen Ploj, so končni občutki in vtisi iz odprave v Tuniziji mešani. »Šele ko dejansko vidiš na lastne oči, s čim se ptice ob selitvi srečajo, se začneš zavedati, da je stanje zelo slabo. Smeti, predvsem plastenke in plastične vrečke, ležijo praktično vsepovsod. Izjemna plašnost vseh ptic kaže tudi na dejstvo, da so na selitveni poti in njihovih končnih selitvenih postojankah izpostavljene masivnemu (nelegalnem) lovu. Srečko je le ena izmed štorkelj, ki je svojo selitveno pot žalostno zaključila v toplih krajih. Zahvaljujoč oddajniku GPS smo to pot lahko spremljali in ugotovili le nekaj nevarnosti, ki prežijo na štorklje in druge ptice selivke. Koliko je še takšnih in podobnih zgodb drugih štorkelj, ki nimajo oddajnikov, pa si lahko samo mislimo.”
Drugi član odprave Tilen Basle, pa je dejal: «Da na ptice selivke med njihovim potovanjem prežijo številne nevarnosti, ni nobena skrivnost. Ko sam doživiš takšno izkušnjo, pa te preplavijo čustva, nemalokrat jeza. Slovenija je za ptice selivke razmeroma varna postojanka in tudi na društvu smo z vzpostavitvijo treh naravnih rezervatov (Škocjanski zatok, Iški morost in Ormoške lagune) pripomogli k temu, da se na tisoče selivk varno prehranjuje in počiva. V mnogih državah je stanje precej slabše in na eno izmed nevarnosti je pokazal tudi Srečko. Žal je ceno plačal s svojim življenjem. Kljub temu da je odnos do smeti in odpadkov pri nas na mnogo višji ravni, menim, da je čas za popolno odpravo plastike za enkratno uporabo. Alternativ je mnogo, vsak izgovor je samo lenoba. Preden pokažemo s prstom, je prav, da sami pometemo pred svojim pragom in postanemo vzgled za druge.«

Bela še vedno v Šarm el Šejku

Druga štorklja, Bela, ki se je odpravila po vzhodni selitveni poti, pa se že lep čas zadržuje v bližini letovišča Šarm el Šejk v Egiptu. Tam se v družbi več sto drugih belih štorkelj in mnogih drugih ptic prehranjuje na zbirališču odpadnih voda, ki je tamkajšnje edino vodno telo. Žal je kakovost vode v bazenih izredno slaba in vsako leto poročajo o številnih poginulih štorkljah in drugih pticah. Kot kažejo podatki dosedanjih raziskav, je jug Sinajskega polotoka selitvena slepa pot, od koder ptice le redko nadaljujejo potovanje v Afriko. Bela bo najverjetneje morala zdržati na tem območju do prihodnje pomladi in le upamo lahko, da se varno vrne domov. 
Več o projektu lahko preberete na Leti, leti štorklja. (bj)


Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 5)