Novice

Slovenci dokaj učinkoviti pri ravnanju z energijo

Datum: 7. 11. 2019 Besedilo: Polona Bahun

Raziskava REUS 2019 prvič zajela tudi aktualne teme s področja rabe energije.

Slovenci dokaj učinkoviti pri ravnanju z energijo

Podjetje za integrirano komuniciranje Informa Echo je predstavilo rezultate Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019, cilj katere je zagotavljanje zanesljivega kontinuiranega vpogleda v spremembe pri ravnanju z energijo. Poslanstvo podjetja Informa Echo je spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v Sloveniji z zbiranjem, analiziranjem in komuniciranjem statistično pomembnih podatkov o ravnanju z energijo. Pridobivanje kakovostnih podatkov je pomembno za oblikovanje načrta, ki zajema vse vidike rabe energije in s tem povezane vplive na okolje.

Raziskava REUS 2019 je sedmi val raziskave v desetih letih izvajanja. Do sedaj so izvedli že sedmi val raziskave za gospodinjstva in prvi val za podjetja ter javni in storitveni sektor. Poleg standardnega dela je raziskava letos prvič zajela tudi aktualne teme s področja rabe energije, ki so jih v obliki dodatnih vprašanj vključili MZI, MOP, Agencija za energijo, Eko sklad, GURS in SODO. Tako pet novih vprašanj zajema ravnanje z energijo oziroma pripravljenost na spreminjanje potratnih navad v slovenskih gospodinjstvih, področje mobilnosti se je povečalo za pet novih vprašanj, področje stanje stavb, gretje in hlajenje pa se je povečalo za tri nova vprašanja. Direktor podjetja Informa Echo Rajko Dolinšek pa v tem vidi odlično priložnost za medresorsko sodelovanje pri oblikovanju skupnega načrta za prilagajanje energetskega sistema obvladovanju podnebnih sprememb, ki ga od držav članic zahteva EU.

Kot je poudaril direktor Direktorata za energijo na MzI Hinko Šolinc, ki v raziskavi sodeluje že od vsega začetka, je pri raziskavi ključno to, da poteka kontinuirano dlje časa. To jim namreč omogoča, da vidijo, kaj se na terenu dejansko dogaja, oziroma, ali se stvari izboljšujejo. Slovenija se sooča s pomembnim izzivom določanja smernic na področju energetike in okolja v NEPN za naslednje desetletje in rezultati raziskave omogočajo širšo sliko.

Dr. Martin Batič iz MOP je glede vpliva ravnanja z energijo na okolje in podnebne spremembe poudaril, da je pri snovanju učinkovitih ukrepov treba upoštevati, da so podnebne spremembe dinamičen proces. Na MOP se zavedajo, pomembnosti te raziskave, saj so v njej pridobljeni podatki ključni za oblikovanje ustreznih ukrepov.

Odstotek neozaveščenih gospodinjstev ostaja nespremenjen

Rezultate raziskave REUS 2019 je predstavil Rajko Dolinšek. V njej ugotavljajo, da je razmerje med ozaveščenimi (77 odstotkov) in neozaveščenimi (23 odstotkov) gospodinjstvi glede učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije enako kot pred dvema letoma. Med ozaveščenimi gospodinjstvi pa so zabeležili znatno povečanje aktivnih gospodinjstev na račun skeptičnih gospodinjstev. Delež aktivnih ozaveščenih gospodinjstev se je v primerjavi z letom 2017 povečal z 38 na 55 odstotkov, delež skeptikov pa zmanjšal z 39 na 22 odstotkov Pri tem je zelo pomembno, da se tudi v gospodinjstvih povečuje ozaveščenost in predvsem učinkovito ravnanje z energijo. Tako o učinkoviti rabi energije razmišlja 82 odstotkov gospodinjstev, kar je manj kot pred dvema letoma. Podatke o učinkoviti rabi energije še vedno najpogosteje iščejo na spletu (93 odstotkov). Raziskava kaže, da je 41 odstotkov gospodinjstev že izvedlo sanacijo fasade, kar je več kot pred dvema letoma.

Glavni vir energije za ogrevanje ostajajo drva, ki jih uporablja 32 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev, kar je več kot pred dvema letoma. Klimatsko napravo ima 34 odstotkov gospodinjstev, ta odstotek pa se povečuje od leta 2015 dalje. Glavni vir razsvetljave so led sijalke, raziskava pa kaže, da se je povečalo poznavanje različnih vrst svetil. Glavni način ogrevanja v večstanovanjskih stavbah ostaja centralno ogrevanje, saj ga uporablja ga 51 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev. Delitev stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah pa v 57 odstotkih poteka po dejanski porabi. Glede na leto 2017 se je povečal delež gospodinjstev, ki dnevno notranjo temperaturo v kurilni sezoni vzdržujejo pri 21 do 22 stopinjah Celzija. Takšnih je 51 odstotkov gospodinjstev. Pokazala se je tudi manjša pripravljenost za nakup energetsko varčnih gospodinjskih aparatov, kar gre pripisati predvsem višjim cenam le-teh.

Največja izziva v energetskem in okoljskem smislu sta promet in mobilnost. Kot je dejal Rajko Dolinšek se počasi spreminja tudi trend na področju osebne mobilnosti. Upadel je namreč delež gospodinjstev z dvema oziroma tremi avtomobili (na 32 oziroma devet odstotkov), večji pa je delež tistih brez avtomobila, ki znaša devet odstotkov. O nakupu električnega avtomobila razmišlja deset odstotkov vprašanih, kar je manj kot leta 2017. Po mnenju Rajka Dolinška je razlog za to predvsem o večji osveščenosti gospodinjstev o e-mobilnosti. Zmanjšala se je pripravljenost uporabe javnega prevoza. Po njegovem mnenju to ni le posledica udobja in navad, ampak je za neuporabo treba upoštevati več dejavnikov in ljudem ponuditi nekaj več.

Začela se je nova era na področju ukrepov URE v Sloveniji

V nadaljevanju so na okrogli mizi razpravljali o tem, kakšne ugotovitve so sodelujoči iz podatkov v raziskavi REUS 2019 pridobili in, kako jih bodo uporabili. Barbara Simonič iz MOP, kjer so se osredotočili predvsem na podnebne spremembe in mobilnost. Odgovore, ki so jih pridobili bodo porabili za ozaveščanje ljudi o problematiki podnebnih sprememb. Tako se je pri oceni resnosti problema se je odstotek tistih, ki razmišljajo mislijo, da gre za resen problem, za več kot polovico. Iz 13 odstotkov leta 2017 na 38 odstotkov v zadnji raziskavi. Nekoliko se je zmanjšal odstotek tistih, ki kot glavni izziv vidijo energetsko revščino. S tem v zvezi je poudarila, da se z višanjem dohodka pogled na aktualnost podnebnih sprememb viša. Ravno nasprotno pa velja pri problemu energetske revščine. Posebno pozornost so namenili tudi prometu oziroma različnim oblikam mobilnosti. Pri uporabi javnega prometa ugotavljajo, da so najpomembnejši dejavniki, poraba časa, cena prevoza in udobje.

Hinko Šolinc je glede vključevanja vprašanj MzI izpostavil tematiko prilagajanja odjema in velik interes gospodinjstev za samooskrbo, kjer pripravljajo tudi zakonodajo za samooskrbo v večstanovanjskih stavbah. Zaradi spremembe direktive bodo delno spreminjali tudi zakonodajo na področju energetskih izkaznic in merjenja toplote v večstanovanjskih stavbah. Poleg tega je spomnil, da so ukrepi glede energetske sanacije večstanovanjskih stavb dobro zastavljeni, se pa pojavlja problem pridobivanja soglasja, saj se socialno šibki ne odločajo za sodelovanje in se niti ne prijavijo za pridobitev subvencije, ki jim je na voljo pri Eko skladu, o čemer mogoče niso niti informirani.

Direktorica Eko sklada Mojca Vendramin je spregovorila o načrtih in ciljih finančnih spodbud, ki jih omogočajo, in svetovalne dejavnosti v okviru svetovalne mreže ENSVET Eko sklada. Kot pojasnjuje, Eko sklad letno spodbudi za 200 milijonov investicij. Iz raziskave izhaja, da se je v letu 2019 delež tistih, ki slabo poznajo Eko sklad, a bi ga sicer koristili, podvojil. Rezultati kažejo še, da je 50 odstotkov občanov zelo zadovoljnih s storitvami svetovalne mreže ENSVET. Načrti Eko sklada za leto 2020 so v pripravi. Višina subvencij pa bo podobna letošnjim. Eko sklad se je zadnjih deset let osredotočil predvsem na subvencije za občane, lani pa je začel s spodbudami tudi v podjetjih. Raziskava REUS 2019 je pokazala, da je treba začeti spremljati URE tudi v podjetjih ter v storitvenem in javnem sektorju.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )