Novice

TEŠ - manjkajoče poglavje v podnebnih načrtih Slovenije

Datum: 13. 2. 2020 Besedilo: povzeto po sporočilu za javnost

Po mnenju skupine štirih organizacij je v NEPN ignoriran največji posamezni vir izpustov v Sloveniji.

TEŠ - manjkajoče poglavje v podnebnih načrtih Slovenije

Skupina štirih organizacij (Focus, Greenpeace Slovenija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Umanotera1) opozarja, da slovenska vlada ignorira največji posamezni vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji – TEŠ. Trenutni vladni predlog namreč dopušča kurjenje premoga še desetletja in se zanaša na “čudežni preboj” tehnologije za skladiščenje in shranjevanje ogljika po letu 2035. Organizacije so zato vlado pozvale, da v skladu z opozorili znanosti v nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je v javni obravnavi do 16. februarja, vključi cilj opuščanja premoga do leta 2030.

Strokovna sodelavka Focusa Barbara Kvac poudarja, da vlade, ki resno naslavljajo podnebno krizo, napovedujejo zapiranje termoelektrarn na premog do leta 2030. Slovenska pa načrtuje kurjenje premoga vse do leta 2050. Po 1,4 milijardni investiciji v izgradnjo TEŠ 6, bi bili sedaj pripravljeni vložiti še vsaj dodatnih 260 milijonov za namestitev tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS). In to kljub zavedanju, da CCS zmanjša učinkovitost proizvodnje in, da je shranjevanje CO2 v Sloveniji prepovedano, kar postavlja takšno potencialno investicijo pod še dodaten finančni vprašaj. Po njenem prepričanju ne smemo zanemariti tudi dejstva, da TEŠ že od leta 2012 poskuša dokazati, da je na CCS pripravljen, pa mu v osmih letih to še vedno ni uspelo.

Predstavnica organizacije Greenpeace Slovenija Katja Huš ob tem dodaja da, če je to odgovor premierja Marjana Šarca in ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, kako bo Slovenija v naslednjih letih zmanjšala izpuste, se moramo čuditi. Kako lahko politiki govorijo o reševanju podnebne krize in pri tem “pozabijo” na našo največjo termoelektrarno na premog? Vsakršni načrti o razogličenju, ki dopuščajo kurjenje premoga do sredine stoletja, so po njenem prepričanju leporečje. Načrt bo sprejela vlada Marjana Šarca in glede na pomembnost dokumenta ta ne bi smel prelagati odgovornosti na prihodnje vlade, temveč bi moral vsebovati jasno politično zavezo za opuščanje premoga v Sloveniji v naslednjih desetih letih.

Strokovnjakinja za okoljsko pravo pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij - PIC Senka Šifkovič Vrbica je dejala, da pravico do zdravega življenjskega okolja zagotavlja država. Ve se, kakšne obveznosti smo kot država prevzeli s podpisom Pariškega sporazuma in tudi, koliko CO2 globalno lahko še izpustimo v ozračje do varne meje globalnega segretja za 1,5°C glede na predindustrijsko dobo. Za zagotovitev pravice do zdravega življenjskega okolja mora država zato ravnati z dolžno skrbnostjo. To pomeni, da mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da bodo predvidene posledice ukrepanja privedle vsaj do mednarodnopravno zavezujočih ciljev zmanjšanja izpustov. Opuščanje rabe fosilnih goriv na največji kurilni napravi je torej eden prvih potrebnih ukrepov NEPN.

Predstavnik okoljske organizacija Umanotera Andrej Gnezda pa je sklenil, da spogledovanje z dragimi in nepreverjenimi rešitvami, kot so zajem ogljika ali načrti o sosežiganju odpadkov, ki jim lokalni prebivalci močno nasprotujejo, zgolj podaljšuje negotovost vseh, ki živijo in delajo v tem okolju. Po njegove mnenju je treba politiko nerealnih idej presekati in pripraviti načrt, kako na pravičen in socialno vzdržen način opustiti kurjenje premoga in drugih fosilnih ali drugače umazanih energentov v Termoelektrarni Šoštanj.

Svetovna znanstvena skupnost je v prelomnem poročilu ZN »Posebno poročilo o 1.5°C« namreč ugotovila, da bi morali za omejitev dviga temperature na 1,5 °C globalno emisije do leta 2030 praktično prepoloviti in porabo premoga do leta 2030 zmanjšati vsaj za dve tretjini. Evropske države oziroma države OECD, vključno s Slovenijo, bi morale premog opustiti najhitreje –najkasneje do leta 2030. Pravočasno zapiranje premogovne proizvodnje je oznanilo že enajst držav EU (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Švedska in Velika Britanija), pri čemer jih večina meri na zaprtje premogovnih elektrarn do leta 2025.

Izmed 28 osnutkov NEPN, ki so jih morale države članice EU v lanskem letu poslati Evropski komisiji, je bil najslabše pripravljen prav slovenski. Manjkalo mu je ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050. Tudi zadnji osnutek NEPN se ne razlikuje bistveno od pretekle verzije. Po mnenju organizacij nas vladni načrti odmikajo od ciljev in ukrepov, s katerimi bi Slovenija zadostno prispevala pri omejevanju globalnega segrevanja na 1,5°C. Cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050, ki mu domnevno sledi NEPN, ni dovolj ambiciozen. Še posebej glede na hitrejše ogrevanje Slovenije bi moral biti nacionalni cilj ogljična nevtralnost do leta 2040. Prav tako je nezadosten cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 (glede na leto 1990) - da bi imeli možnost omejevanja segrevanja na 1,5°C, bi morala EU ta cilj dvigniti na 65 odstotkov, so še zapisali v skupini organizacij. (pb)

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 2)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (37)
februar 2020 (47)
marec 2020 (59)
april 2020 (58)
maj 2020 (53)
junij 2020 (60)
julij 2020 (20)