Novice

Za ponovno vzpostavitev gospodarske aktivnosti je ključen usklajen evropski odziv

Datum: 21. 5. 2020 Besedilo: Polona Bahun

Priporočila državam članicam EU se osredotočajo na najnujnejše izzive, ki jih je povzročila pandemija, in ponovno vzpostavitev trajnostne rasti.

Za ponovno vzpostavitev gospodarske aktivnosti je ključen usklajen evropski odziv

Evropska komisija je v okviru evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za zagotovitev usklajenega odziva na pandemijo koronavirusa. Kot poudarja evropska komisija, morajo iti okrevanje in naložbe z roko v roki, da bomo lahko preoblikovali gospodarstvo EU, ki se sooča z digitalnim in zelenim prehodom.

Ta pomladanski sveženj evropskega semestra je bil preoblikovan in racionaliziran, da bi države članice usmerjal pri izhodu iz krize. Ima dva glavna cilja: kratkoročno ublažitev hudih negativnih socialno-ekonomskih posledic pandemije ter kratko- do srednjeročno doseganje trajnostne in vključujoče rasti, ki bo olajšala zeleni prehod in digitalno preobrazbo. Priporočila odražajo tudi zavezanost Komisije k vključitvi ciljev trajnostnega razvoja OZN v evropski semester, saj ti predstavljajo celovit okvir, ki zajema vprašanja javnega zdravja ter socialna, okoljska in gospodarska vprašanja. Iz tega svežnja med drugim izhaja, da kljub pandemiji ostaja pomembna v letni strategiji za trajnostno rast opisana strategija za rast, ki temelji na spodbujanju konkurenčne trajnostnosti za razvoj gospodarstva. Priporočila zajemajo štiri razsežnosti konkurenčne trajnostnosti – stabilnost, pravičnost, okoljsko trajnostnost in konkurenčnost, s posebnim poudarkom na zdravju.

Komisija je na Slovenijo za leti 2020 in 2021 naslovila tri priporočila. Slovenijo med drugim poziva, naj v skladu s splošno odstopno klavzulo Pakta za stabilnost in rast sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na epidemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo. Če gospodarske razmere to omogočajo, naj izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb.

Prav tako jo poziva, naj nadaljuje s hitrim izvajanjem ukrepov za zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetjem in gospodinjstvom ter zmanjšanje upravnega bremena. Po mnenju Evropske komisije bi bilo prednost treba dati zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju. Pri tem bi morale biti v ospredju naložbe v zeleni in digitalni prehod, okoljsko infrastrukturo, trajnostni promet, raziskave in inovacije ter uvajanje omrežja 5G.
Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo po mnenju komisije pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami. Ena takšnih bi lahko bila spodbujanje zelenega prehoda s trajnostnimi projekti, kot je preusmeritev s premogovnikov in proizvodnje električne energije iz premoga. Naložbe v zeleni prehod, kot so opisane v slovenskem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, lahko prinesejo kratkoročne spodbude za okrevanje in za srednjeročno obdobje po izbruhu koronavirusa. To lahko vključuje povečanje sedanjega nizkega deleža OVE, krepitev energetske infrastrukture, zmanjšanje onesnaženosti zraka, ki je v slovenskih krajih in mestih nad povprečjem EU, krepitev krožnega gospodarstva, podpiranje socialnega podjetništva in pospeševanje prizadevanj za omejitev možnih učinkov za regije in sektorje, ki jih bo prehod najbolj prizadel. Sedanje zmanjšanje emisij bo kratkotrajno, če v paketih za oživitev ne bo zadostna pozornost namenjena naložbam v čisto energijo in podnebnim naložbam, kar bi povzročilo, da bi Slovenija zaostala za svojimi podnebnimi cilji. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 bi Sloveniji lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. To bi Sloveniji omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

Za okrevanje gospodarstva, ki upošteva načelo trajnostnosti, bodo v Sloveniji potrebne naložbe za nadaljnji razvoj trajnostnega prometa ter za podporo javnemu potniškemu prometu in trajnostnim povezavam, zlasti železniškim. Kriza zaradi pandemije je povzročila dodatne izzive za tovorni in tranzitni promet in čeprav je Slovenija sprejela potrebne ukrepe ter omogočila pretok blaga, zlasti kritičnega, bo to negativno vplivalo na gospodarsko rast države.

Usklajen evropski gospodarski odziv je ključnega pomena za ponovno vzpostavitev gospodarske aktivnosti, omejitev škode za gospodarstvo in družbo ter zmanjšanje razlik in neravnotežij. Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja je zato ključni element strategije za oživitev.

Ob upoštevanju navedenega komisija poziva Svet EU, naj potrdi priporočila za posamezne države, države članice pa poziva, naj jih v celoti in pravočasno izvedejo.

O priporočilih za posamezne države bodo najprej razpravljali ministri EU, nato pa jih bodo potrdili voditelji držav in vlad. Države članice morajo nato priporočila upoštevati v svojih ekonomskih in proračunskih politikah.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2020 (37)
februar 2020 (47)
marec 2020 (59)
april 2020 (58)
maj 2020 (53)
junij 2020 (10)