Novice

K rasti emisij toplogrednih plinov največ prispeval promet

Datum: 23. 6. 2020 Besedilo: povzeto po sporočilu za javnost

V okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 je izšlo Podnebno ogledalo 2020.

K rasti emisij toplogrednih plinov največ prispeval promet

Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan je v sodelovanju s partnerji pripravil že tretje Poročilo o napredku Slovenije pri zmanjševanju toplogrednih plinov – Podnebno ogledalo 2020. Njegov namen je spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij v Sloveniji, podatki pa pripomorejo k spoznanju, kateri ukrepi, ki jih izvajamo, so učinkoviti in katere je treba še okrepiti. Projekt sofinancirata EU iz programa LIFE ter Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Podnebno ogledalo 2020 kaže, da bo Slovenija cilje na področju emisij izven sheme EU-ETS v letu 2020 dosegla. Za obvladovanje vplivov na podnebje in prehod v podnebno nevtralnost pa bo treba okrepiti izvajanje ukrepov v državi, pri čemer bodo morali poleg ministrstev sodelovati tudi občine, podjetja, organizacije in prebivalci. Zagotoviti bo treba tudi stalnost izvajanja ukrepov, kot so trajnostna mobilnost, energetske prenove stavb, obnovljivi viri energije. To prispeva tudi k bolj samostojni, prožni, odporni zeleni in zdravi družbi ter ustvarja nova delovna mesta. V Sloveniji že spodbujamo veliko ukrepov za zmanjševanje emisij v okviru kohezijske politike iz sredstev Sklada za podnebne spremembe in prispevka za učinkovito rabo energije ter drugih virov.

Za blaženje podnebnih sprememb ima Slovenija obvezujoč cilj za leto 2020, da se emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, v obdobju 2005−2020 ne povečajo za več kot štiri odstotke, kar bo po podatkih za leto 2018 predvidoma doseženo. Emisije TGP iz virov v okviru tega cilja so bile v letu 2018 za 10,6 odstotka nižje od cilja za leto 2020. A so se v obdobju 2005−2018 emisije zmanjšale samo za 5,9 odstotka, v zadnjem opazovanem letu pa so se celo povečale, in sicer za dva odstotka. Največji delež v emisijah, za katere ima Slovenija zastavljene nacionalne cilje, ima promet s 53 odstotki, ki je k rasti prispeval največ, sledi kmetijstvo s 15 odstotki, široka raba z 12 odstotki in industrija z 11 odstotki.

Poročilo kaže, da je letos k rasti emisij največ prispeval promet, ki je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2018 povečale, in sicer za 32 odstotkov. Ta sektor ima tudi največji delež v emisijah, in sicer 53-odstoten. V letu 2018 so se poslabšali praktično vsi kazalci: specifične emisije novih vozil, število potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu, delež železniškega prometa v tovornem prometu. Napredek je opazen pri projektih trajnostne mobilnosti, ki jih pripravljajo občine za financiranje v okviru spodbud sedanje finančne perspektive.

Emisije na področju stavb so se v letih 2017 in 2018 zmanjšale za 9,9 oziroma deset odstotkov v primerjavi z letom prej. Da bi povečal zanimanje gospodinjstev za izvajanje ukrepov, je Eko sklad zato v zadnjem obdobju še nekoliko razširil nabor pozivov, spremenile pa so se tudi višine nekaterih spodbud. Pri prenovi javnih stavb so še naprej zelo aktivne občine. Država pri prenovi svojih objektov ciljev ne dosega. Prenoviti bi namreč morala tri odstotke površine letno, realizacija pa je okrog 1,2-odstotna. Pomembno se je izboljšal učinek finančnih spodbud, saj je bilo za sto evrov naložb v energetsko prenovo javnih stavb potrebnih 38 evrov nepovratnih sredstev, kar je za 26 evrov manj kot v letu 2015. K temu je so največ prispevali projekti, ki jih izvajajo občine.

Emisije v industriji in gradbeništvu, ki so v okviru nacionalnih ciljev, so leta 2018 predstavljale 10,9 odstotka teh emisij. V obdobju 2005−2018 so se emisije sicer zmanjšale za 22,5 odstotka, vendar pa se v zadnjih petih letih povečujejo in se vse bolj oddaljujejo od zastavljenega indikativnega sektorskega cilja. Izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v industriji bo treba zelo okrepiti in opredeliti jasne cilje zmanjšanja emisij, kot je načrtovano v NEPN. Na razpolago so sicer spodbude Eko sklada in evropska sredstva iz Kohezijskega sklada. Eko sklad je nepovratna sredstva za to ciljno skupino prvič razpisal leta 2018, zanimanje za spodbude je veliko. Gre za zelo pomembno področje pri izhodu iz krize.

Kmetijstvo je s 15,6 odstotka drugo med sektorji po deležu emisij, za katere ima Slovenija zastavljene nacionalne cilje. Emisije iz odpadkov, ki po deležu niso velike (štiriodstotne), so se v obdobju 2005−2018 zmanjšale za 40,4 odstotka, v letu 2018 pa za 7,4 odstotka.

Podnebno ogledalo omogoča spremljanje učinkov že sprejetih ukrepov

Po besedah vodja Centra za energetsko učinkovitost mag. Staneta Meršeta je za poznavanje izvajanja obstoječih ukrepov pomembno, da spremljamo njihove učinke in prav to omogoča Podnebno ogledalo. Iz tega lahko sklepamo tudi, na kaj moramo biti pozorni v prihodnje. Glede izvajanja ukrepov bo kritično obdobje do leta 2030. Če bomo uspešni, bodo podnebne spremembe še obvladljive. Temelj bodo še naprej že uspešni uveljavljeni ukrepi: spodbujanje energetske prenove stavb, izkoriščanje obnovljivih virov energije in trajnostna mobilnost. Treba je čim prej začeti z izvajanjem ukrepov iz NEPN, zlasti je treba okrepiti spodbude za industrijo in promet.

Direktorica Direktorata za okolje na MOP mag. Tanja Bolte je povedala, da smo lahko zadovoljni z napredkom, ki ga vidimo v poročilu, saj kaže, da smo na poti k doseganju cilja zmanjšanja emisij, a kaže tudi na to, kje so potrebne okrepitve ukrepov. Po njenem mnenju je sedanji trenutek odločilen za okrepitev aktivnosti, ki jih izvaja država. Dejstvo je, da bomo vse več podpore tudi z nacionalnega nivoja morali namenjati ukrepom, ki jih načrtujejo in izvajajo občine (prenove stavb, trajnostne mobilnosti, ravnanju z odpadki, izkoriščanja obnovljivih virov energije, ozaveščanja in drugih). S tem bomo dosegali ne samo okoljske učinke, ampak tudi družbene – z bolj skladnim regionalnim razvojem.

Mag. Gregor Pretnar in podjetja PNZ pa je dejal, da bo glede na prevladujoč delež ključen promet. Vprašanje zmanjševanja emisij iz prometa bo treba nasloviti drugače kot do sedaj. Sedanja prometna strategija je emisije obravnavala na osnovi ukrepov, ki so bili potrebni za doseganje ciljev, na primer mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. Po novem bo morala določiti ukrepe, ki bodo vodili k zastavljenim ciljem na področju emisij in hkrati k prometnim ciljem. Pričakovati je, da bodo ti ukrepi finančno, okoljsko in družbeno precej zahtevnejši kot sedanji, zato bo zanje treba poiskati širše soglasje. (pb)

Poročilo je na voljo na povezavi.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)