Novice

Ključna točka zasedanja okoljskih ministrov zeleno okrevanje po pandemiji

Datum: 24. 6. 2020 Besedilo: Polona Bahun

Včeraj je preko videokonference potekalo neformalno zasedanje Sveta EU za okolje.

Ključna točka zasedanja okoljskih ministrov zeleno okrevanje po pandemiji

Ministri, med njimi tudi mag. Andrej Vizjak, so razpravljali o zelenem okrevanju po pandemiji koronavirusa, pri čemer je bil poudarek na vlogi Evropskega zelenega dogovora in njegovih predvidenih ukrepov pri obnovi evropskega gospodarstva in izgradnji bolj odporne družbe.

Razprava je bila osredotočena na vlogo ukrepov iz Akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo in nedavno predstavljene Strategije EU za biotsko raznovrstnost ter na uresničevanje podnebnih ciljev EU, predvsem v povezavi s predlogom Evropskega podnebnega zakona, v kontekstu obnove gospodarstva.

Evropska komisija je v zelenem dogovoru že predlagala okvir in korake, kako naj bi EU na pravičen način dosegla preobrazbo v konkurenčno in z viri ekonomično gospodarstvo, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov. Glede na spremenjene okoliščine po pandemiji pa bo treba vse napore usmeriti v okrevanje evropskega gospodarstva, pri čemer bo v središče postavljena zelena in digitalna prenova.

Evropski zeleni dogovor s predlogom Evropskega podnebnega zakona, Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in Strategijo za biotsko raznovrstnost lahko z ustvarjanjem delovnih mest, pospeševanjem zelenega prehoda in modernizacijo evropske industrije zagotovi ponovno rast evropskega gospodarstva in tako predstavlja temelje obnove za bolj trajnostno in odporno Evropo.

Hkrati je pandemija pokazala, kako pomembno je zagotavljati samozadostnost na nekaterih področjih. Prav tako bo v nadaljevanju razprav treba iskati sinergije med ambicioznimi podnebnimi cilji ter cilji na področju biotske raznovrstnosti. S tem v zvezi Slovenija z enim od najvišjih deležev ozemlja z zavarovanimi območji v EU pričakuje ustrezno obravnavo ter ovrednotenje njenega prispevka k skupnemu cilju EU tudi pri določanju ostalih ciljev na ravni EU.

Ministri so tako iskali odgovore na številna vprašanja, ki so se pojavila v času epidemije. Med drugim, kako lahko ukrepi nedavno predstavljenih pobud zelenega sporazuma, kot sta akcijski načrt za krožno gospodarstvo in strategija biotske raznovrstnosti, najbolj učinkovito prispevajo k okrevanju po pandemiji in prispevajo k večji odpornosti ter ustvarjanju bolj trajnostne Evrope. Posvetili so se tudi vprašanju, kako lahko izvajanje načrta za oživitev gospodarstva zagotavlja stabilno in v prihodnost usmerjeno naložbeno okolje, ki ustvarja zeleno rast in delovna mesta, kar bo EU vodilo po pravi poti k cilju doseganja podnebne nevtralnosti Evrope do leta 2050.

Izgradnjo trdne in prožne Evrope bo omogočilo izvajanje Načrta za oživitev gospodarstva skupaj z Evropskim zelenim dogovorom

Slovenski minister mag. Andrej Vizjak je poudaril pomembnost Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Po njegovem mnenju je kriza pokazala, kako pomembno je biti samozadosten, zlasti pri ravnanju z odpadki. Zato bi morali uporabiti akcijski načrt za pospeševanje trga z visokokakovostnimi sekundarnimi surovinami.

Izpostavil je tudi, da bo obravnava podnebnih sprememb igrala pomembno vlogo pri obnovi gospodarstva v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti leta 2050. V zvezi s tem je Evropski podnebni zakon pomemben korak pri zagotavljanju predvidljivega okolja za naložbe. Komisija v samem Načrtu za oživitev gospodarstva najprej poudarja ustvarjanje trajnostnih delovnih mest v gradbeništvu, obnovi in drugih delovno intenzivnih industrijah. Okrevanje gospodarstva mora temeljiti na Evropskem zelenem načrtu. Osredotočati se moramo na nizkoogljične naložbe, krožno gospodarstvo in digitalizacijo, je še dodal.

Poudaril je, da Slovenija pozdravlja dodatna finančna sredstva iz paketa za oživitev gospodarstva, zlasti iz Sklada za pravičen prehod. To se mu zdi še posebej pomembno pri iskanju kompromisa za posodobljene podnebne cilje do leta 2030. Prepričan je, da nam bo izvajanje Načrta za oživitev gospodarstva skupaj z Evropskim zelenim dogovorom omogočilo izgradnjo trdne in prožne Evrope, ki bo bolje opremljena za izzive, ki so pred nami.

Evropski ministri so ob koncu razprave izpostavili kar nekaj točk. Med njimi povezavo med pobudami v evropskem zelenem dogovoru in potrebo po njihovem skladnem reševanju, potrebo po ustreznih sredstvih za zeleni prehod v okviru načrta za oživitev gospodarstva in večletnega finančnega okvira ter pomen cilja podnebno nevtralne Evrope do leta 2050 za zagotavljanje stabilnega naložbenega okolja, ki podpira cilje zelenega dogovora, kot so čista energija, obnova stavb, inovacije in prilagajanje. V zvezi s tem je več ministrov poudarilo potrebo po uporabi načela "ne škoduj", nekateri pa potrebo po upoštevanju nacionalnih ali lokalnih posebnosti. Izpostavili pa so med drugim tudi pomembnost strategije biotske raznovrstnosti za trajnostno okrevanje ter vlogo ohranjanja narave in obnavljanja ekosistemov pri odpornosti stavb in preprečevanju prihodnjih pandemij.

Na zasedanju je naslednje nemško predsedstvo Svetu EU predstavilo še svoje prioritete predsedovanja na področju okolja in podnebja, ki bodo hkrati prispevale tudi k zelenemu okrevanju. Nemčija je za presečno temo predsedovanja izbrala digitalizacijo, na okoljskem področju pa bodo ključne prioritete podnebne spremembe, digitalizacija, krožno gospodarstvo in biotska raznovrstnost.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )