Novice

Strateška okrogla miza o zelenem okrevanju

Datum: 10. 7. 2020 Besedilo: Janja Ambrožič, Foto: Vladimir Habjan

Ključ do uspeha sta povezovanje in mednarodno sodelovanje.

Strateška okrogla miza o zelenem okrevanju

V sklepnem delu včerajšnjega Vrha zelene energetike je Prosperia organizirala strateško okroglo mizo o zelenem okrevanju in energetiki, ki jo je vodila Mojca Černelč Koprivnikar. Uvodoma je beseda tekla o tem, kako uspešno izpeljati transformacijo in kako izkoristiti evropski denar za zelene investicije. Omizje se je strinjalo, da ima politika pomembno vlogo, predvsem kar se tiče zakonodaje, postopkov in regulacije.

Mag. Aleksander Mervar iz Elesa je izpostavil tudi inovacije, saj je to področje, na katerem ima Slovenija veliko možnosti. Ob tem je dejal, da naj bi projekti, ki jih prijavijo slovenska podjetja, spodbujali domačo industrijo, a se pogosto dogaja, da ne gre drugače, kot da posel (razen gradbenih del) dobijo tujci. Sicer je denarja v Evropi za projekte veliko, se je pa treba razpisov lotiti sistematično in na ta način so v ELES začeli delati leta 2013. Poudaril je, da če bodo hoteli biti uspešni še naprej, je potrebno povezovanje in združevanje. Prav zaradi tega je tudi nastal Konzorcij za pospešitev zelene transformacije, v katerem ELES nastopa skupaj z GEN-I in tremi distribucijami. Trenutno se skupaj s še eno državo pripravljajo na velik razpis, ki odgovarja na vprašanje, kako s fleksibilnostjo čim manj posegati v robustno omrežje.

Da je pravi odgovor povezovanje in debirokratizacija postopkov, meni mag. Andrej Ribič iz Elektra Ljubljana, ki je na dogodku zastopal tudi Gospodarsko interesno združenje Distribucije električne energije (GIZ DEE). Opozoril je na to, da imaš lahko vrhunski projekt, a če ga ne znaš pravilno prijaviti, ne bo uspešen. Dejal je še, da se je v času epidemije ponovno izkazalo, da bi se brez elektrike življenje ustavilo. Njihovo družbo so podobno kot druge okoliščine prisilile, da so začeli uporabljati nove tehnologije, kar bodo prakticirali tudi v bodoče. Epidemija pa je prinesla tudi težke odločitve, saj so bili prisiljeni zmanjšati sredstva za investicije za pet milijonov evrov in zdaj se odločajo, kje bodo rezali.

Martin Novšak iz Gen energije ocenjuje, da pri naložbah v energetiki ne predstavljajo težav finančni viri, ampak je problem, ker jih ne znamo usmerjati in ovire nastanejo pri umeščanju v prostor ali pridobivanju dovoljenj. Sicer so v času koronavirusa v Gen energiji zabeležili zmanjšan odjem električne energije (predvsem s strani poslovnih odjemalcev), ki pa ne bo trajal, saj bo gospodarstvo okrevalo, vprašanje je le, kdaj in s kakšno hitrostjo. Spremenjene razmere so jim ponudile več izzivov, od sposobnosti plačevanja odjemalcev do tega, kako v teh razmerah opraviti kompleksne remonte, revizije in izpeljati investicije. Omenil je, da so imeli srečo, da letos aprila ni bil predviden remont NEK, ta jih čaka prihodnje leto. Med najpomembnejšimi trenutnimi aktivnostmi njihove družbe je izpostavil pridobitev gradbenega dovoljenja za HE Mokrice, gradbeno dovoljenje za suho skladiščenje goriva v NEK, zagon plinskega bloka 7 v Termoelektrarni Brestanica in umeščanje drugega bloka NEK.

Mag. Stojan Nikolić iz HSE je povedal, da so začeli pripravljati strategijo za črpanje sredstev iz Sklada za pravičen prehod, pri čemer je izpostavil, da jim je cilj, da čim več tega denarja ostane v Sloveniji. Povedal je, da že eno leto delajo na tem, da ugotovijo, koliko smiselnega premoga je v Premogovniku Velenje. Doslej so ugotovili, da ga je več kot četrtino manj, kot so mislili, da ga imajo, kar bo gotovo vplivalo na letnico, ko bodo načrtovali zaprtje premogovnika. Ob tem je dejal, da si moramo sami določiti, kdaj je pravi čas za naš prehod, ne smemo slediti Nemčiji, Italiji, Španiji, Grčiji, Nizozemski. Po njegovi oceni je ključno, da energetika zagotovi konkurenčnost domačemu gospodarstvu.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 5)