Novice

Vlada potrdila Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2019

Datum: 27. 7. 2020 Besedilo: Polona Bahun

MzI je ocenil, da je poročilo korektno in daje dober pregled nad dogajanjem na področju energetike v letu 2019.

Vlada potrdila Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2019

Poročilo, ki ga je sprejel Svet Agencije za energijo sprejel na 69. redni seji, podrobno prikazuje stanje in razvoj trgov z električno energijo in zemeljskim plinom, doseganje ciljev na področjih proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in soproizvodnje, predstavljeni so tudi doseženi prihranki energije z učinkovito rabo ter oskrba s toploto. Poročilo je opremljeno z množico grafov in tabel, in tako še bolj pregledno dopolnjuje samo besedilo.

Z letom 2020 smo prešli v ciljno leto zavez podnebno-energetskega svežnja EU, uveljavljenega leta 2009. Njegovi cilji so bili skupno 20-odstotno povečanje deleža OVE v končni porabi energije, povečanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov. V okviru teh zavez za Slovenijo zavezujoč skupni delež OVE v končni porabi energije do leta 2020 znaša 25 odstotkov. Ciljni deleži OVE za posamezne sektorje, določeni v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020, so: sektor električne energije 39,3 odstotka, sektor ogrevanje in hlajenje 30,8 odstotka ter sektor prometa 10,5 odstotka.

Na povečanje deleža OVE v končni porabi energije vplivajo spremembe v izkoriščanju OVE in končni porabi energije. V letu 2018 je delež OVE v končni porabi energije v Sloveniji znašal 21,15 odstotka, kar je bilo 3,85 odstotka manj, kot znaša ciljni delež za leto 2020. Ocena za leto 2019 pa kaže na 3,15-odstotni zaostanek za ciljnim deležem, ki ga v letu 2020 ne bo mogoče nadomestiti.

V letu 2019 je delež OVE sicer znašal 33,6 odstotka vse proizvedene električne energije v Sloveniji, kar je skoraj ena odstotna točka manj kot leto prej. Elektrarne na fosilna goriva so k skupni proizvodnji prispevale enak delež kot v letu 2018, NEK pa 37,5 odstotka vse proizvedene električne energije.

Poročilo kaže, da poraba električne energije, vključno z izgubami v sistemu in ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje NEK pripada Hrvaški, ni bila v celoti pokrita s proizvodnimi viri na območju Slovenije. Pokritost slovenske porabe z domačo proizvodnjo je namreč znašala približno 83,5 odstotka.

Poraba električne energije manjša, zemeljskega plina pa večja

Poročilo kaže, da je skupna poraba električne energije lani v Sloveniji znašala 14.423 GWh oziroma 13.564 GWh brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu. V primerjavi z letom 2018 je bila skupna poraba manjša za 193 GWh oziroma za 1,3 odstotka. Na prenosnem sistemu so priključeni trije neposredni odjemalci, ki so v letu 2019 porabili 79 GWh električne energije. Preko distribucijskega sistema je bilo izvoženih v Italijo iz RTP Vrtojba in Sežana 81 GWh električne energije. Odjemalci v zaprtih distribucijskih sistemih (ZDS) so porabili 1732 GWh električne energije, kar je 170 GWh manj kot leta 2018. ČHE Avče je za črpanje vode za akumulacijo porabila 272 GWh, kar je 20 GWh več kot leto prej. Izgube v prenosnem in distribucijskem sistemu so znašale 859 GWh električne energije, vanje so vključene tudi izgube zaradi uvoza, izvoza in tranzita električne energije, ki teče čez državo. Poraba poslovnih in gospodinjskih odjemalcev na distribucijskem sistemu je bila v primerjavi z letom 2018 večja za 0,2 odstotka in je znašala 11.400 GWh. Gospodinjski odjemalci so v letu 2019 porabili 3386 GWh električne energije, kar je 0,5 odstotka več kot leto prej. Poraba poslovnih odjemalcev na distribucijskem sistemu pa je v letu 2019 znašala 8014 GWh, kar je 0,1 odstotka več kot v letu 2018. K skupni manjši porabi električne energije v višini 1,3 odstotka so v slovenskem elektroenergetskem sistemu zaradi upada svoje porabe prispevali poslovni odjemalci na prenosnem sistemu in v ZDS.

Spremembe tržnih deležev v letu 2019 med dobavitelji na trgu niso bile izrazite, kar pomeni, da se njihovi tržni položaji niso bistveno spremenili. Glede na leto prej se je najbolj povečal tržni delež Petrolu, Energiji plus in nekaterim manjšim dobaviteljem. Največ tržnega deleža je izgubil ECE.

V letu 2019 je dobavitelja električne energije zamenjalo 54.889 odjemalcev, in sicer 41.466 gospodinjskih in 13.423 poslovnih odjemalcev. V povprečju je mesečno dobavitelja električne energije zamenjalo 3456 gospodinjskih in 1119 poslovnih odjemalcev. Število menjav dobavitelja se je zmanjšalo že tretje leto zapored in je najnižje v opazovanem obdobju.

Agencija za energijo v poročilu ugotavlja, da je bila v lanskem letu skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina za 1,9 odstotka večja kot leta 2018, pri čemer se je poraba nekaterih skupin odjemalcev povečala, drugih pa zmanjšala. Negospodinjski odjemalci, priključeni na distribucijske sisteme, so ga porabili 2,3 odstotka več, negospodinjski odjemalci na prenosnem sistemu pa za dobre tri odstotke več. Odjemalci, oskrbovani prek ZDS, so porabili 2,7 odstotka manj zemeljskega plina kot leta 2018. Gospodinjskim odjemalcem, priključenim na distribucijske sisteme, je bilo distribuirano 1,9 odstotka manj zemeljskega plina kot leto prej.

V povprečju je mesečno dobavitelja zemeljskega plina zamenjalo 287 gospodinjskih in 95 poslovnih odjemalcev. V primerjavi z letom 2018 se je skupno število menjav povečalo za skoraj štiri odstotke, kar pomeni, da smo v letu 2019 zabeležili prvo povečanje skupnega števila menjav dobavitelja po letu 2015. Povečalo se je predvsem število menjav dobavitelja pri poslovnih odjemalcih, ki je bilo v primerjavi z letom 2018 višje za 23 odstotkov. Število menjav gospodinjskih odjemalcev se je v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 1,4 odstotka.

Tudi v letu 2019 se je nadaljevalo uvajanje pametnih omrežij, novih tehnologij in novih pristopov s projekti, ki so jih izvajali elektrooperaterja in distribucijska podjetja samostojno ali v mednarodnih partnerstvih. Agencija je posodobila namenske spodbude za naložbe v pametna omrežja z nadgrajeno metodologijo v regulativnem obdobju 2019–2021 s ciljem omogočiti intenzivnejše uvajanje novih tehnologij v elektroenergetski sistem. Ključni spremembi sta v spodbujanju celovitejšega pristopa in uvedbi spodbude na podlagi uspešnosti projekta.

V Sloveniji intenzivno poteka tudi nameščanje naprednih merilnih naprav. Konec leta 2019 je bilo že 74,5 odstotka uporabnikov na distribucijskem sistemu opremljenih z naprednimi merilnimi napravami, 70 odstotkov pa jih je bilo dejansko povezanih v daljinski zajem merilnih podatkov. Ob nadaljevanju tega trenda se bo Slovenija predvidoma približala cilju iz evropske direktive, da naj bo do leta 2020 z naprednimi merilnimi napravami opremljenih 80 odstotkov uporabnikov, na nekaterih geografskih območjih distribucije pa je ta cilj že dosežen ali celo presežen.

Poročilo je objavljeno na povezavi.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 5)