Novice

Slovenija lahko izkoristi še številne priložnosti

Datum: 18. 9. 2020 Besedilo: Polona Bahun, Foto: Vladimir Habjan

V organizaciji družbe Borzen je potekalo že 6. strokovno srečanje Trajnostna energija lokalno, ki se je tokrat osredotočila na zeleno transformacijo in novo realnost.

Slovenija lahko izkoristi še številne priložnosti

Tokratno srečanje je bilo eno od prvih energetskih srečanj, ki je bilo izvedeno v hibridni obliki, saj ga je približno 70 udeležencev spremljalo virtualno. Na njem so se udeleženci seznanili z vplivom novega zakona o URE na lokalne skupnosti, z novo vlogo odjemalcev in energetske skupnosti ter z zelenimi projekti in e-mobilnostjo. Prisluhnili so temu, kako se pametno lotiti lokalnih prometnih strategij in trajnostne mobilnosti ter interaktivni razpravi o vključevanju občanov v zeleno energetsko transformacijo.

Kot je ob pozdravnem nagovoru povedal direktor družbe Borzen dr. Karlo Peršolja, je združba v zadnjih letih močno posegla na trg z električno energijo. Zadovoljstvo uporabnikov njihovih storitev kaže, da delajo dobro. To, da delajo dobro, transparentno in v dobrobit udeležencev trga, so opazili tudi zunanji udeleženci in ravno skozi vpogled v njihovo dosedanje delo, so jim zaupane vedno nove naloge. Ena izmed njih je tudi informiranje in ozaveščanje, zato je to srečanje delček v mozaiku njihovih aktivnosti na tem segmentu.

Mag. Erik Potočar z MzI je predstavil novosti na področju zakonodaje, predvsem na področju URE in OVE, ki so še posebej zanimive za lokalno energetsko skupnost. Konec februarja je bil sprejet NEPN, v nadaljevanju pa so kljub zaprtju države, številne aktivnosti še potekale. Intenzivno se je začela pripravljati Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb 2050, so sredi procesa priprave novega Energetskega zakona, saj je trenutno veljavni zaradi številnih že obstoječih in vedno novih direktiv postal precej nepregleden. Zakon o URE je vlada že sprejela in je trenutno v parlamentarni proceduri. Na ministrstvu intenzivno pripravljajo tudi zakon o OVE, saj si prizadevajo, da bi šel najkasneje oktobra v javno obravnavo. Še pred tem se bo to zgodilo z zakonom o oskrbi z električno energijo. Spomnil je na cilje 2020, ki jih moramo doseči, posebej na področju URE in OVE. Zlasti pri cilju za OVE ne kaže najbolje, a še vedno upajo, da bo sektor prometa, predvsem pa dobavitelji, naredili svojo nalogo z vmešavanjem biogoriv, kar lahko največ prispeva. Če nam ne bo uspelo doseči cilja 25 odstotkov pri OVE, bomo morali razliko dokupiti. Zakon o URE prinaša novosti o prihrankih energije. Podaljšuje se obveznost, da mora biti 0,8 odstotkov prihrankov energije glede na preteklo leto. Kar se tiče zahtev za postavitev polnilnih mest za električna vozila, v stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah ostajajo enake, a precej težav pri tem povzroča razpršenost lastništva . Za stavbe, ki so v lasti občin, je treba izvajati določene ukrepe in eden izmed teh je obveznost izvajanja pregledov klimatskih in ogrevalnih sistemov, za večje pa je treba izvesti sistem avtomatizacije stavbe. Večja težava v občinah je predvsem zahteva po energetskem menedžerju, kjer se srečujejo s težavo pridobitve ustreznih kadrov s potrebnim znanjem.
Pri zakonu o OVE si želijo, da bo javna razprava prinesla prave rešitve. Potrebna sredstva in spodbude za izvajanje ukrepov prihajajo iz več virov, zato zakon predvideva vzpostavitev novega enotnega sklada, s katerim se bomo lahko prilagajali trgu in naredili kar največ. Prav tako predpisuje mehanizem mednarodnega sodelovanja, ki prinaša možnosti izvedbe skupnih projektov v EU in tudi s tretjimi državami. Samooskrba se bolj razčlenja in daje več bolj konkretnih usmeritev končnim odjemalcem, da bodo lahko samooskrbno lokalno skupnost ustanovili. Del tega so seveda lahko tudi občine. Zakon uvaja omogočitveni program, v okviru katerega bi MzI tudi analiziral, kje se še pojavljajo problemi, predloge aktivnosti in skrbeli, da bodo občine imele dobro regulativo za lažje izvajanje ukrepov. Še vedno je največji problem izkoriščanja OVE v Sloveniji umeščanje v prostor, zato v zakonu želijo z upoštevanjem lokalnih skupnosti in občin poenostaviti, skrajšati in poenotiti upravne postopke ter vzpostaviti kontaktno točko, ki bo investitorjem omogočila lažje izvajanje teh postopkov. V sektorju ogrevanja in hlajenja imamo še veliko priložnosti, denimo omejevanje določenih energentov pri ogrevanju.
Predstavil je trenutno fazo Dolgoročne strategije za prenove stavb 2050. Pred kratkim je bila zaključena javna razprava, sprejeli so veliko spodbud, ki so jih začeli pregledovati in v naslednjem koraku sledi sprejem na vladi. Strategija podrobneje obravnava finančne instrumente in priložnosti, strategija pa se dopolnjuje tudi z NEPN. Strategija postavlja zelo jasne smernice, kako bomo razogljičili stavbni fond do 2030 in z vizijo do 2050. Moramo se držati širše prenove stavb z upoštevanjem novih tehnologij. Občine so bile tiste, ki so do sedaj največ naredile pri prenovah stavb in imajo še veliko priložnosti. Eden izmed razlogov je sicer tudi to, da je bilo na razpolago dovolj sredstev, kar pa v naslednji finančni perspektivi ni za pričakovati. Za ožji in širši javni sektor ter za občinske stavbe je zanimiv model javno-zasebnega partnerstva, ki se je že izkazal za uspešnega. Je pa v zakonu veliko ukrepov, s katerimi želijo te prenove stavb še spodbuditi. Denar za prenove stavb ter ukrepe na drugih področjih, še zlasti za občine, je na voljo v številnih evropskih skladih in mehanizmih, ki se trenutno vzpostavljajo. Ministrstvo pa ima v načrtu še številne razpise.

Mag. Borut Rajer iz Borzena je zbranim predstavil prihajajočo novo vlogo odjemalcev in energetskih skupnosti. Smo pred zelo veliko spremembo zakonodaje in spremembe se dogajajo tudi v praksi. Odjemalec postaja aktiven, torej nekdo, ki se odziva na zunanje signale in izkorišča priložnosti, ki mu jih nudi širši trg, torej postajajo fleksibilni. S tem bomo pomagali sebi in drugim. Naslednji korak so energetske skupnosti, vlogo v tem sistemu pa imajo tudi podporne sheme. V prihodnje bo mogoče imeti več dobaviteljev in agregatorja. Vse to za Slovenijo niso drastična novost in Slovenija ne zaostaja bistveno za ostalimi državami. Na voljo so finančni viri, brez teh pa priložnosti, ki se nam ponujajo ne moremo izkoristiti. Velik poudarek je na tehnologiji in normativni ureditvi trga. Samooskrba je izmed vseh obstoječih primerov najbolj razširjena, namenjena pa predvsem malim poslovnim odjemalcem in gospodinjskim odjemalcem. Ni več individualna, ampak tudi skupinska, torej lokalne energetske skupnosti.

Potencial energetskih skupnosti velik

Udeleženci so prisluhnili županu občine Luče Cirilu Roscu, ki je predstavil prvo lokalno energetsko skupnost v Sloveniji. Kot je dejal, so bili dovzetni za iskanje rešitev tudi v oskrbo z električno energijo, saj je zaradi razgibane konfiguracije terena in neugodnih vremenskih razmer napajanje z električno energijo pogosto prekinjeno. Zato je bila potrebna sprememba obstoječega energetskega sistema. V okviru projekta Compile, ki je trajal 42 mesecev, so skupaj s partnerji zagnali prvo slovensko samooskrbno lokalno energetsko skupnost, s čimer se bo povečala samozadostnost in zanesljivost oskrbe z energijo, pridobljene tudi iz OVE. Projekt Compile je omogočil prehod iz centraliziranega na fleksibilno in decentralizirano omrežje. Projekt je poleg stabilne elektroenergetske skupnosti in zanesljive oskrbe doprinesel tudi k izboljšanju medsosedskih odnosov in ekonomskega stanja lokalnega prebivalstva. Do sedaj pasivni odjemalci postanejo aktivni proizvajalci. Nameščeno je bilo za 102 kW moči sončnih elektrarn na devetih objektih. Poleg tega je bila nameščena sistemska baterija kapacitete 333 kW ur in napaja 35 merilnih mest. Temu ustrezno je bilo treba preurediti obstoječo transformatorsko postajo. Namestilo se je tudi nekaj hišnih baterij. S celovitim pristopom se bo omogočilo koristi za vse udeležence energetske skupnosti. V Lučah so izkušnje s projektom zelo pozitivne, ključno je bilo dobro sodelovanje med vsemi deležniki, manjše težave so se uspešno sproti odpravljale. S pridobljenim znanjem in izkušnjami se bo sistem tako izpopolnil, da bo deloval res optimalno. Iz dejanskih merjenih podatkov obratovanja omrežja je razvidno, da je s pomočjo naprednega vodenja teh sistemov, se je povečala integracija in proizvodnja iz domačih sončnih elektrarn do 285 odstotkov. Izboljšale so se napetostne razmere v omrežju, povečala se je zanesljivost oskrbe ter odložila investicija v nadgradnjo omrežja, ki bi bila sicer potrebna. Preizkušeno je bilo tudi otočno obratovanje nizkonapetostnega omrežja. Sistem v Lučah omogoča, da je del občine popolnoma neodvisen od napajanja iz srednjenapetostnega omrežja vsaj za kakšen dan, v sončnem vremenu še več. V tem primeru je sistem popolnoma samooskrben. Iz ocen izhaja, da je skupnost lahko samooskrbna preko 6800 ur letno. Projekt ima pozitivne tako okoljske kot družbene učinke, s katerimi se povečujejo zanesljivost, varnost pa tudi samozadostnost oskrbe z električno energijo, je prestavitev zaključil župan občine Luče.

Samooskrba in e-mobilnost sta prava kombinacija za zeleni prehod

V svoji predstavitvi energetskih skupnosti in e-mobilnosti je dr. Dejan Paravan iz GEN-I povedal, da imajo v teku kar nekaj tovrstnih projektov. Cilji, ki so si jih zadali so jasni: do leta 2050 želijo doseči 43 odstotkov proizvodnje iz OVE v sektorju električne energije in ugotovimo lahko, da nismo zelo uspešni pri doseganju teh ciljev, saj nismo dosegli niti ciljev do 2050. V Sloveniji imamo inštrumente oziroma podporne sheme. Ena od teh je samooskrba z energijo, ki je danes v bistvu edina delujoča in najučinkovitejša shema. To kažejo tudi projekti. Še vedno pa je ta shema premalo za doseganje ciljev. V letošnjem letu bomo dosegli od 40 do 50 MW novih inštalirane moči sončnih elektrarn, kar pa ni dovolj. Družba se ukvarja z vsemi vrstami sončnih elektrarn, tako za individualno oskrbo kot skupinsko oskrbo. Trenutno stanje v Sloveniji je oteženo zaradi določenih pomanjkljivosti tudi v regulativi. Pri individualni oskrbi so v večini te že odpravljene, v drugih segmentih pa so še določene težave. Družba ima, v postopku izgradnje energetsko skupnost v Vipavski dolini v občini Ajdovščina, ki bo tudi prvi takšen komercialni projekt v Sloveniji. Izgradnjo predvidevajo jeseni, trenutno pa so v postopku pridobivanja dovoljenj. Poudaril je, da so sončne elektrarne prava rešitev za zeleno transformacijo, saj ima Slovenija vse pogoje za to – energetski potencial, ustrezno tehnično znanje, podporo poslovni interes in finančna sredstva. Takšni projekti so del rešitve na poti do razogljičenja. Navezava samooskrbe in e-mobilnosti je zelo dobra, saj vemo, da so trendi elektrifikacije jasni, kar je nujno, če želimo zmanjšati oglljični odtis, ki ga imamo. Vendar elektrifikacija prometa ni edini ukrep, tako kot samooskrba ni edini ukrep za doseganje ciljev OVE. Sonce in e-mobilnost gresta zelo z roko v roki. To je koncept trajnostnega energetskega kroga, ki so ga zasnovali v GEN-I. Postavili so sončno elektrarno, električno polnilnico in hranilnik, s čimer bodo omogočili zeleni prehod.
Svetovalec za elektromobilnost Željko Purgar je izpostavil, da ima Slovenija problem s prometom, glavni razlog za to pa je naš vzorec poselitve, ki narekuje odvisnost od vozila. Podatki kažejo, da približno 30 odstotkov vseh emisij, V Sloveniji proizvedemo z osebnimi vozili, kar je izjemen delež. Cilji glede na leto 2005 narekujejo, da bi do leta 2020 emisije smeli povečati samo za 17 odstotkov, kar pa smo močno prekoračili že leta 2018. To kaže, da je električno vozilo pravi odgovor za problem oziroma izzive, ki jih imamo. Morali bi slediti celostni strategiji prometa v EU, ki jih je lani predstavila Evropska komisija, ki narekuje, da je treba upoštevati dejansko stanje na terenu in specifike posameznih krajev. Tako je v Sloveniji veliko t. i. delovnih migrantov, ki bi v petih letih z električnim vozilom več kot 20 tisoč evrov. To pomeni, da se prav v električnih vozilih skriva največ potenciala za zmanjševanje emisij in doseganje zastavljenih ciljev Slovenije na tem področju. Električna mobilnost je velik potencial tudi za oskrbo z električno energijo, saj odslužene baterije električnih vozil postajajo hranilniki električne energije. To pa pomeni, da električna vozila predstavljajo steber trajnostne mobilnosti, energetske samooskrbe in krožnega gospodarstva.

Način razmišljanja se spreminja v pozitivno smer

Na omizju o lokalni zeleni transformaciji in novi realnosti je mag. Meta Gorišek iz Ministrstva za okolje spregovorila o velikem potencialu odpadkov kot OVE ter pomembni vlogi, ki bi jih odpadki lahko imeli pri energetski samooskrbi ter vzpostavljanju krožnega gospodarstva na lokalni ravni. V Sloveniji imamo največ zbranih frakcij, prav tako je na visoki ravni tudi recikliranje. Če bi te predelovali pri nas in ne odvažali v druge države, bi veliko prihranili. Kot je še dejala, se na ministrstvu trudijo, da bi se čimprej poenostavili postopek umeščanja v okolje, zato pozivajo civilno javnost k sodelovanju.
Dr. Karlo Peršolja iz Borzena je poudaril, da med prebivalstvom ostaja volja in pripravljenost za e-mobilnost in samooskrbo. Za investicije bi morali odpraviti birokratske ovire in poenostaviti zakonodajo. V vsaki težavi bi morali videti priložnost in ne le problema, saj ima Slovenija velik potencial pri izrabi OVE. Kot ugotavlja, se spreminja način razmišljanja odločevalcev o trajnostni energiji v pozitivno smer.
Strokovni posvet se je zaključil s t. i. Svetovno kavarno udeležencev, kjer so razpravljali o lokalnih izzivih energetike in novi realnosti ter na osnovi vsega povedanega iskali rešitve. Na njihovi osnovi bodo pripravili skupne zaključke srečanja in jih posredovali javnosti in pristojnim organom.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 1)