Novice

Področje GJS dejavnost distribucijskega operaterja še naprej ostaja neurejeno

Datum: 5. 11. 2020 Besedilo: Polona Bahun

Vlada in MzI pri izvedbi popravljalnih ukrepov za ureditev izvajanja GJS dejavnost distribucijskega operaterja neuspešna.

Področje GJS dejavnost distribucijskega operaterja še naprej ostaja neurejeno

Računsko sodišče je revidiralo uspešnost vlade, Ministrstva za infrastrukturo (MzI), Slovenskega državnega holdinga (SDH) in sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) pri izvedbi popravljalnih in drugih ukrepov za ureditev izvajanja gospodarske javne službe (GJS) dejavnost distribucijskega operaterja v obdobju od 25. novembra 2014 do 30. junija 2019.

Kot so zapisali v revizijskem poročilu je vlada šele 1. marca določila besedilo predloga Resolucije o energetskem konceptu Slovenije (EKS) in ga posredovala v sprejem DZ, kar je več kot dve leti po roku iz odzivnega poročila. Vlada ni usmerjala in nadzirala MzI ter sodelovala pri pripravi vsebine tega dokumenta ter v skladu s svojimi pooblastili ni vplivala na čimprejšnji sprejem EKS oziroma drugega strateškega dokumenta, iz katerega bi bile jasno razvidne usmeritve, cilji in ukrepi za dosego ciljev na področju ureditve in načina izvajanja te GJS ob upoštevanju Energetskega zakona. Maja 2015 je vlada določila besedilo predloga Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, v katerem je določila, da so distribucijske družbe strateška naložba države, v katerih mora ta povečevati svoj lastniški delež do pridobitve celotnega lastništva elektroenergetske infrastrukture. Vendar v tej strategiji ni določila rokov za izvedbo aktivnosti in dosego zastavljenih ciljev.

MzI je šele decembra 2017 objavilo končni predlog EKS za javno obravnavo in medresorsko usklajevanje. Končno besedilo predloga je bilo po sprejemu na vladi v marcu 2018 posredovano v sprejem DZ, vendar je bil postopek s prenehanjem mandatne dobe DZ junija 2018 ustavljen. MzI je v avgustu in nato še v septembru 2018 v ponovni postopek javne obravnave posredovalo enak predlog EKS, po tem pa ni izvajalo nadaljnjih aktivnosti za sprejem EKS kot strateškega dokumenta s področja energetike. Predlog EKS ni izdelan v skladu z Energetskim zakonom, saj niso določeni cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let ter ukrepi za doseganje teh ciljev ter kazalniki po pripadajočih ciljih energetske politike. Namesto tega je navedeno, da bodo cilji in ukrepi natančno določeni v NEPN. Vendar tudi prvi osnutek tega dokumenta iz decembra 2018 vsebuje le splošne usmeritve za področje distribucije električne energije, ki se ne nanašajo na problematiko ureditve te GJS. MzI s tem ni sledil zavezam iz odzivnega poročila, v katerem je zapisal, da bo v predlogu EKS in takrat predvidenem Državnem razvojnem energetskem načrtu upošteval sprejete rešitve v zvezi z ureditvijo in načinom izvajanja GJS dejavnost distribucijskega operaterja.

Vlada in MzI sta v Energetskem zakonu vzpostavila ustrezno pravno podlago za zagotovitev delovanja upravljavca distribucijskega omrežja neodvisno od drugih dejavnosti, ki niso povezane z distribucijo. Vendar z izčlenitvijo tržnih družb iz distribucijskih družb ni bil izveden korak v smeri dejanske ločitve dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem te GJS, od tržnih dejavnosti proizvodnje in dobave električne energije. Večino dejavnosti GJS izvajajo distribucijske družbe kot storitve za družbo SODO. Tako tudi po do sedaj izvedeni reorganizaciji ureditve izvajanja te GJS niso zagotovljeni pogoji, da bi SODO opravljal GJS dejavnost distribucijskega operaterja neodvisno od distribucijskih družb, ki so vertikalno povezane s proizvajalci in dobavitelji električne energije. Zato obstaja tveganje, da niso izpolnjene zahteve iz Energetskega zakona in evropske direktive o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi evropske direktive glede zagotovitve neodvisnosti upravljavca distribucijskega omrežja od interesov v zvezi s proizvodnjo in dobavo električne energije.

Vlada in MzI tudi nista spremljala in usmerjala SDH tako, da bi bila oddelitev ali prodaja tržnih družb, ki so v lasti distribucijskih družb, izvedena pravočasno. Posledično tudi nista mogla izvesti nadaljnjih ukrepov za ureditev organiziranosti te GJS. Prav tako vlada in MzI nista spremljala in usmerjala SDH na način, da bi bile izvedene potrebne aktivnosti za pridobitev stoodstotnega lastništva države v distribucijskih družbah.

Vlada in MzI sta z zadnjo spremembo Energetskega zakona določila, da se služnost v javno korist na nepremičninah, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti, sklepa brezplačno v korist investitorja ali lastnika elektroenergetske infrastrukture in ne več v korist distribucijskega operaterja. To ni v skladu s sistemsko ureditvijo tega področja v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

SDH pri izvedbi ukrepov neuspešen, SODO uspešen

SDH ni izvedel vseh potrebnih aktivnosti, da bi bila izvedena oddelitev tržnih družb. V letu 2016 je sicer izvedel upravljavske aktivnosti, katerih rezultat je bila prodaja stoodstotnega poslovnega deleža ene od petih distribucijskih družb v njeni hčerinski družbi za dobavo električne energije, medtem ko oddelitev ali prodaja tržnih družb, ki so v lasti ostalih štirih distribucijskih družb, še ni bila izvedena. SDH bi že pred izvedbo postopka na Javni agenciji za varstvo konkurence lahko izvedel aktivnosti glede oddelitve tržnih družb, saj ta ni odvisna od uspešnosti izvedbe načrtovanega postopka vertikalne povezave tržnih družb s HSE. Tako bi SDH lahko nadaljeval z izvedbo nadaljnjih aktivnosti za dokončno ureditev delovanja te GJS na način, da bi se lastniški deleži republike Slovenije v distribucijskih družbah prenesli na SODO, kar je kot ena izmed možnosti predvideno v Strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, odzivnem poročilu MzI in tudi poročilu o delu delovne skupine za izpolnitev zavez iz odzivnega poročila na poročilo Računskega sodišča v zvezi z revizijo izvedbe popravljalnih ukrepov za ureditev GJS SODO.

SDH ni izvedel vseh potrebnih aktivnosti za pridobitev stoodstotnega lastniškega deleža države v distribucijskih družbah. Na podlagi sklepov skupščin so te družbe izvedle odkupe lastnih delnic v obsegu, s katerim se je zgolj minimalno povečal lastniški delež države v teh družbah. Zato obstaja tveganje, da pridobitev stoodstotnega lastniškega deleža v distribucijskih družbah ne bo izvedena v tem letu, kar je kot realno možen rok izvedbe navedeno v odzivnem poročilu MzI in tudi v poročilu o delu delovne skupine za izpolnitev zavez iz odzivnega poročila na poročilo računskega sodišča v zvezi z revizijo izvedbe popravljalnih ukrepov za ureditev izvajanja te GJS.

SDH ni izdelal študije stroškov in koristi združitve petih distribucijskih družb z družbo SODO. Če bi se s študijo potrdila smotrnost te združitve, bi se lahko že po oddelitvi tržnih družb od distribucijskih družb izvedla dokapitalizacija družbe SODO z lastniškim deležem države v distribucijskih družbah. Iz predloga povabila k oddaji ponudbe za pripravo podrobne pravne študije analize možnih variant reorganizacije te GJS, ki ga je pripravil SDH, pa izhaja, da je načrtoval izdelavo pravne študije z vprašanji, ki so že bila obravnavana v prejšnjih študijah in o katerih so že bile oblikovane primerne rešitve.

Na drugi strani pa je družba SODO posodobila popis storitev, ki jih distribucijske družbe izvajajo za SODO v okviru te GJS, določila obveznost poročanja o realizaciji storitev ter začela z izvajanjem nadzora nad opravljenimi storitvami. V oktobru 2017 je pripravila osnutek dokumenta Normativi storitev gospodarske javne službe distribucijskega operaterja, ki jih izvajajo distribucijska podjetja po pogodbi z družbo SODO. S 1. januarjem 2018 je vzpostavila informacijsko podporo, ki vsebuje aplikacijo za avtomatsko izmenjavo podatkov o opravljenih storitvah ter enoten portal za poročanje o opravljenih storitvah GJS. S tem je zagotovila centralno spremljanje, zbiranje dokumentov, poročil, povezavo med poročevalci iz distribucijskih družb in skrbniki področij v družbi SODO.

V letu 2018 je sprejela nova navodila za poročanje o evidenci distribucijske infrastrukture, ki jo ima družba SODO v najemu ali jo je predala v upravljanje posamezni distribucijski družbi. Zagotovila je informacijsko podporo v okviru informacijskega sistema družbe in izvedla ukrepe za vzpostavitev evidence infrastrukture, ki bo po terminskih načrtih dokončno urejena najkasneje do konca letošnjega leta.

SODO je zagotovil neposreden dostop do podatkov prevzemno-predajnih mest, ki se uporabljajo za mesečne obračune, ki jih končnim odjemalcem izstavljajo dobavitelji električne energije. Zagotovil je tudi dnevni prenos podatkov o spremembah v registru merilnih mest distribucijskih družb v evidence družbe SODO ter mesečni prevzem vseh podatkov o posameznih obračunih električne energije za vsa merilna mesta v Sloveniji.

Prav tako je zagotovil izvajanje javnih pooblastil v skladu z veljavno zakonodajo. Izdal je prenovljena pravila ter poenotil postopke in dokumente na področju priključevanja uporabnikov in prostorskega načrtovanja, ne glede na kraj izdaje soglasja. Za ureditev področja javnih pooblastil je družba zagotovila tudi informacijsko podporo v okviru svojega informacijskega sistema.

Družba SODO je začela z uvajanjem tipizacije distribucijskega omrežja in s poenotenjem kriterijev za določanje prioritet investicijskih vlaganj v infrastrukturo ter uvedla kazalnike učinkovitosti načrtovanja razvoja in investiranja v infrastrukturo. Vzpostavila je informacijsko podporo, ki omogoča učinkovitejše načrtovanje, spremljanje in usmerjanje razvoja infrastrukture. Izdala je tudi navodila, ki opredeljujejo vsebino in način izdelave razvojnih načrtov, s čimer aktivno vpliva na vsebino razvojnega načrta posamezne distribucijske družbe na njenem distribucijskem območju. Prav tako je vzpostavila podlage za nadzor nad distribucijskimi družbami pri izvedbi investicij v infrastrukturo.

Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od vlade, MzI in SDH zato zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov in predložitev odzivnega poročila. Vladi in ministrstvu pa je podalo tudi priporočilo za izboljšanje poslovanja.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 2, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (23)