e-mobilnost

Gremo na elektriko

Datum: 8. 3. 2019 Besedilo: Brane Janjič

Prihodnost je električna, pri čemer naj bi v naslednjih letih na pomenu dobila predvsem elektrifikacija prometa.

Gremo na elektriko

Elektro Ljubljana je v okviru svetovnega dneva varčevanja z energijo organizirala posvet o aktualnih trendih na področju uvajanja e-mobilnosti. Uvodoma je svetovalec uprave Elektra Ljubljana dr. Jurij Curk izpostavil nekatera razvojna vprašanja, ki jih distribucijskim podjetjem odpira naraščanje deleža električnih vozil. Kot je dejal, predlog energetskega koncepta Slovenije predvideva v naslednjih desetletjih precejšnjo rast porabe električne energije in sicer iz sedanjih nekaj več kot 12 TWh na leto na blizu 20 TWh, pri čemer naj bi velik delež rasti bil namenjen elektrifikaciji prometa. Ta bo uspešna zgolj, če nam bo uspelo dodatno električno energijo zagotoviti iz obnovljivih oziroma nizkoogljičnih virov energije, pri čemer pa bo treba veliko naporov in sredstev nameniti tudi v okrepitev omrežja. Kot je dejal, konična obremenitev na območju, ki ga oskrbuje Elektro Ljubljana, skokovito narašča, poleg tega pa že zdaj skrbijo za kar 17.000 kilometrov omrežja in 900 transformatorskih postaja. Za ohranitev sedanjega stanja zanesljivosti oskrbe bi po njegovih besedah Elektro Ljubljana že danes morala obnoviti kar 1,5 kilometra omrežja , eno transformatorsko postajo in 80 števcev na dan, za želeno povečanje zmogljivosti omrežja pa bi morali te napore v naslednjih 30 letih celo podvojiti.
Ob tem je opozoril tudi na sedanjo neustrezno politiko podpor e-mobilnosti, saj gre večina subvencij proizvajalcem e-vozil v tujini, pri čemer je delež domačih dobaviteljev opreme neznaten, poleg tega pa se z izrabo vozila učinke subvencij po nekaj letih izniči. Zato bi bilo po njegovem mnenju bolj smiselno subvencije usmeriti v izgradnjo potrebne infrastrukture, ki ima dolgo življenjsko dobo – 30 in več let, pa tudi večino opreme proizvedemo doma.

Obiskanost polnilnic se strmo povečuje

Vodja službe za tehnološki razvoj v Elektru Ljubljana Uršula Krisper je v nadaljevanju predstavila nekaj številk, ki potrjujejo, da zanimanje za e-vozila narašča tudi pri nas. Kot je povedala, je Elektro Ljubljana pri gradnji polnilne infrastrukture aktivna že od leta 2010 in ima v lasti že 64 javnih polnilnic. Na njih so od leta 2010 zabeležili že več kot 70.000 polnitev, v njihovem sistemu javnih polnilnic je registriranih 3100 uporabnikov, na dan pa je v povprečju aktivnih nekaj manj kot 650. Za uporabnike so razvili tudi aplikacijo za mobilne telefone, ki omogoča izvajanje osnovnih operacij in dostop do ključnih podatkov, registriranih pa imajo 1000 uporabnikov. Drugače pa so po njenih besedah največji skok uporabe zaznali v letih 2016- 2017, ko so tudi postavili največ polnilnic. V Omnejnem obodbju se je število polnjenj, pa tudi prevzete električne energije povečalo za štiri do petkrat. Te so sicer najbolj obremenjene v mestnem središču, najbolj polnilnica na Miklošičevi cesti v Ljubljani. V zvezi z razvojem e-mobilnosti v svetu, je Uršula Krisper izpostavila, da po številu aktivnih vozil prednjačita Kitajska in ZDA, v Evropi pa je največ tovrstnih vozil na Norveškem, kjer imajo poleg subvencij, še druge davčne olajšave in dodatne ugodnosti. Skladno z rastjo števila e-vozil narašča tudi število polnilnic, pri čemer jih je na svetu že več kot 3 milijone za domače potrebe in tudi že lepo število javnih, v Sloveniji pa naj bi jih bilo 528. Ob tem je še zanimiv podatek, da naj bi po nekaterih ocenah bil leta 2030 delež vozil z notranjim izgorevanjem zgolj še 41-odstoten, preostali delež pa naj bi zasedala hibridna in električna vozila.

Uvajanje e-mobilnosti ni le tehnično, ampak tudi družbeno vprašanje

Dr. Samuel Oprešnik iz Fakultete za strojništvo je odprl razmišljanje o tem, zakaj se je sploh gremo e-mobilnost in kaj nam lahko ta prinese. Ob tem se moramo najprej vprašati, ali že imamo tehnologije, ki so zrele za preboj e-vozil, pri čemer je po njegovem ključnega pomena za prihodnji razvoj, da bodo prve izkušnje uporabnikov pozitivne. V zvezi z uvajanjem e-mobilnosti bo po njegovem tako treba odgovoriti še na nekatera bistvena vprašanja, povezana z dosegom, zmogljivostjo, trajanjem in sestavo baterij. Večji poudarek bi bilo treba dati tudi javnemu prometu. Kot je še dejal, uvajanje električnih vozil pomeni ustrezno rešitev za določene segmente prometa, ne pomeni pa odgovora na vse težave s prometom, tako da bomo verjetno še dolgo na cestah videvali različne tehnologije, ki bodo sobivale.
Dr. Matjaž Uršič iz Centra za prostorsko sociologijo na FDV pa je orisal nekatere družbene vidike vpeljave e-mobilnosti, pri čemer je izpostavil, da gre vzporedno s transformacijo energetike in uvajanjem električne energije v promet tudi za spremembe vrednot, dosedanjih življenjskih navad ter  dojemanja prostora. Na te vidike se v razpravah o uvajanju e-mobilnosti v glavnem pozablja, bodo pa imeli močan vpliv na prihodnji razvoj družbe.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 3,33)