e-mobilnost

Konferenca o meddržavnem povezovanju na področju e-mobilnosti

Datum: 13. 5. 2019 Besedilo: Brane Janjič, Foto: Vladimir Habjan

Možnosti za sodelovanje pri uvajanju e-mobilnosti na mejnem območju med Slovenijo in Italijo je veliko, vključiti pa bi bilo mogoče tudi evropska sredstva.

Konferenca o meddržavnem povezovanju na področju e-mobilnosti

Na Goriškem gradu je 10. maja potekalo mednarodno posvetovanje o možnosti sodelovanja pri promociji e-mobilnosti na Goriškem  oziroma širšem območju Furlanije-Julijske krajine, ki so se ga udeležili predstavniki Gorice in Nove Gorice, pa tudi nekateri predstavniki italijanske deželne vlade ter strokovnjaki, ki se v obeh državah ukvarjajo s področjem uvajanja e-mobilnosti. Župan Gorice Rudolfo Ziberna je uvodoma izpostavil, da v Italiji področje e-mobilnosti žal še ni prepoznano kot priložnost, kar se odraža tudi v sorazmerno majhnem deležu električnih vozil, pri čemer se pozablja, da elektrifikacija prometa ni le ekonomsko, temveč tudi ekološko vprašanje, saj je s prometom tesno povezano tudi onesnaževanje (izpusti, prašni delci, hrup). Ob tem je izrazil prepričanje, da se bodo ob zavedanju, da druge poti za rešitev nekaterih perečih vprašanj povezanih z mobilnostjo, brez katere pa ni napredka, ni, povečale tudi naložbe v e-mobilnost. Hkrati je napovedal, da bodo tudi v Gorici v kratkem povečali število polnilnic za električna vozila, želeli pa bi si tudi tesnejšega sodelovanja pri uvajanju sodobnih tehnologij na obeh straneh meje, saj, kot je poudaril, globalnih vprašanj ni mogoče reševati zgolj lokalno. Podobnega mnenja je bil tudi predstavnik Nove Gorice, ki je izpostavil, da si obe mesti kljub formalni meji delita skupno urbano območje, kar je tudi priložnost za vzpostavitev skupnega gospodarsko družbenega prostora. Pri tem Nova Gorica veliko naporov vlaga tudi v povečanje trajnostne mobilnosti, in sicer z uvajanjem električnih avtobusov, vzpostavljanjem peš in kolesarskih poti, uvajanjem souporabe električnih vozil, izposoje e-koles in podobnega, pri čemer pozitivne izkušnje delijo tudi s sosednjo Gorico.
Da onesnaževanje ne pozna meja in je možno probleme rešiti le s sodelovanjem, je bil mnenja tudi Primož Lemež, ki je v uvodu v strokovne predstavitve navedel nekaj zanimivih podatkov. Kot je dejal, je v Sloveniji zaradi posledic onesnaženega zraka lani umrlo več kot 1500 ljudi, v povprečju je zaradi onesnaženja življenjska doba krajša za dve leti, za zdravljenje pa porabimo milijardo evrov na leto. Na drugi strani Slovenija za uvoz naftnih derivatov na leto porabi 1,5 milijarde evrov, električno energijo pa bi večinoma lahko proizvedli sami. Po njegovih besedah ima sicer veliko ljudi glede uporabe e-vozil še pomisleke, povezane predvsem s ceno vozil in njihovim dosegom, a se tudi to dojemanje hitro spreminja, pri čemer so čakalne dobe za določene modele električnih vozil že več kot leto. Ljudje pa so zanje pripravljeni plačati celo vnaprej. Res je sicer, je dejal Lemež, da promet povzroča tretjino vseh svetovnih izpustov CO2, pri čemer pa so veliko bolj skrb zbujajoči podatki o deležu izpustov prašnih delcev in drugih škodljivih spojin, na kar se rado pozablja, kot tudi na dejstvo, da onesnaževanje zraka ne pozna meja. Uvajanje e-mobilnosti lahko po njegovem še tesneje poveže obe Gorici, v okviru evropskega programa Horizont 2020 oziroma nove finančne perspektive pa obstajajo tudi obetajoče možnosti za pridobitev evropskih sredstev za tovrstne projekte.
Eden pionirjev uvajanja električnih avtomobilov pri nas Andrej Pečjak je v nadaljevanju izpostavil, da smo na pragu zelene transformacije družbe, kar se odraža tudi v spremembi strategij velikih energetskih in avtomobilskih družb. Tako je denimo Shell napovedal, da bo do leta 2030 postal največji dobavitelj elektrike, Volkswagen pa uvaja vse več e-vozil in ponuja pakete v povezavi z zeleno energijo. Trende nove elektrifikacije potrjujejo tudi druge številke, pri čemer se je denimo delež električne energije pri skupni porabi energije že približal polovici, skokovito pa se povečuje tudi delež obnovljivih virov energije. Kot je povedal, se tem spremembam aktivno prilagaja tudi družba GEN-I, v kateri se vse več ljudi ukvarja z digitalizacijo, elektrifikacijo in dekarbonizacijo, razvojem polnilnic za električna vozila, gradnjo sončnih elektrarn ter vzpostavljanjem trga prožnosti. 

Novim izzivom na področju energetike se vse bolj prilagaja tudi Petrol, ki po besedah Mihe Valentinčiča, že polovico svojega prihodka ustvari iz drugih energetskih dejavnosti in ne samo iz prodaje naftnih derivatov. Tako svojo poslovno politiko vse bolj usmerjajo tudi v izrabo in gradnjo obnovljivih virov energije, energetsko sanacijo stavb, upravljanje z energijo, vzpostavljanjem daljinskega ogrevanja in vodovodnega omrežja ter tudi e-mobilnostjo, pri čemer so vključeni v kar nekaj mednarodnih projektov, ki so podprta tudi z evropskimi sredstvi. Tako upravljajo že z 120 polnilnicami v mestih po Sloveniji in 36 hitrimi na avtocestnem križu ter se aktivno vključujejo v projekte uvajanja e-mobilnosti v mesta, kjer ne gre le za vzpostavitev infrastrukture za polnjenje e-vozil, ampak tudi za projekte souporabe vozil in uvajanja drugih alternativnih goriv.

Prehod na e-mobilnost je eden največjih prihodnjih izzivov

Zanimiva je bila tudi predstavitev mag. Uroša Salobirja iz Elesa, ki je izpostavil nekatera ključna vprašanja, ki jih odpira masovno uvajanje e-mobilnosti. Kot je dejal, kot družba še nismo našli vseh rešitev glede prehoda na e-mobilnost, vemo pa, da se bodo morali ključni deležniki povezati ter skupaj poiskati odgovore na dva poglavitna izziva, in sicer, kako na trajnosten način zagotovi dovolj električne energije za naraščajoče potrebe ter kako zasnovati omrežje, ki bo sposobno slediti potrebam in pričakovanjem vseh uporabnikov. Elesovi strokovnjaki so nekaj zadnjih let dejavno iskali napredne odgovore in rešitve ter na podlagi ugotovitev razvili koncept, ki so ga poimenovali E8, nagovarja pa vprašanja ozaveščanja uporabnikov, vzpostavitev in upravljanje zasebnih polnilnic za električna vozila, način priključevanja na polnilne postaje, vprašanja identifikacije uporabnikov, daljinskega vodenja, večravenske integracije, vzpostavitve trga aktivnega odjema ter strateškega upravljanja. Po besedah mag. Salobirja je za uspešnost preboja elektrifikacije prometa treba vsa ta vprašanja reševati hkrati, Eles pa bo odgovore nanje skušal dobiti tudi z vzpostavitvijo pilotnega centra, ki bo vključeval 25 polnilnih postaj in 15 električnih vozil.
Da gre za enega največjih prihodnjih izzivov na področju prometa, so bili mnenja tudi predstavniki italijanske deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, ki so vsi po vrsti poudarjali, da si želijo tesnejšega sodelovanja na področju spodbujanja e-mobilnosti, pri čemer k ključnemu vprašanju – večjem ozaveščanju ljudi, lahko veliko prispevajo tudi takšna meddržavna srečanja. Sebastiano Cacciaguerra je med drugim izpostavil, da lahko javna uprava s svojim zgledom veliko prispeva k informiranju javnosti ter dejal, da bo morali v povezavi s prometom oziroma njegovo nujno elektrifikacijo govoriti tudi o drugih stroških, ki jih povzroča onesnaževanje prometa. Fabio Morea iz tržaškega raziskovalnega središča v Trstu pa je poudaril, da so vzpostavili laboratorij za e-mobilnost ravno z namenom, da bi poiskali odgovore na vprašanja, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti uvedbe souporabe vozil, kakšen bo vpliv e-vozil na distribucijsko omrežje in kakšen polnilne postaje bi bile najprimernejše, torej na teme, s katerimi se intenzivno ukvarjamo tudi pri nas, zato bi bilo smiselno spoznanja in izkušnje obeh držav povezati. V razpravi na okrogli mizi z naslovom Ali lahko regija Furlanija – Julijska krajina – Slovenija postane najbolj e-mobilnostna regija na svetu, pa smo lahko med drugim še slišali, da je evropska avtomobilska industrija, kar se tiče uvajanja e-mobilnosti nekoliko zaspala, a se počasi prebuja, da uporabnikov ni mogoče prisiliti k večji uporabi e-vozil in je nujno predvsem ozaveščanje, da bi bilo treba več delati na različnih skupnih evropskih projektih ter jih po pilotni fazi pogosteje uvajati tudi v prakso ter, da bi obe regiji morali e-mobilnost v večji meri povezati tudi s turizmom.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)