http://www.nas-stik.si RSS feeds for Naš Stik 60 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1432/Trenerju-je-tezje-kot-atletu.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=1432 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=1432&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1432/Trenerju-je-tezje-kot-atletu.aspx Na obisku pri Andreju Hajnšku vhabjan Wed, 08 May 2013 07:20:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:1432 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1278/Kolesarjenje-mi-pomeni-sprostitev.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=1278 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=1278&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1278/Kolesarjenje-mi-pomeni-sprostitev.aspx Na obisku pri Boštjanu Hribovšku vhabjan Fri, 08 Mar 2013 13:36:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:1278 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1213/Primer-dobre-prakse.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=1213 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=1213&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1213/Primer-dobre-prakse.aspx Vseevropski projekt eBadge pbahun Tue, 12 Feb 2013 10:37:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:1213 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1188/Predstavljamo-poklice-vodja-izmene-obratovanja.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=1188 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=1188&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1188/Predstavljamo-poklice-vodja-izmene-obratovanja.aspx Zvonko Glas, NEK vhabjan Mon, 28 Jan 2013 12:36:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:1188 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1151/LiSa-projekt-ki-je-uspesno-zdruzil-moci.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=1151 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=1151&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1151/LiSa-projekt-ki-je-uspesno-zdruzil-moci.aspx Primer dobre prakse vhabjan Fri, 04 Jan 2013 11:41:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:1151 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1087/Na-obisku-pri-Petru-Bajcu.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=1087 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=1087&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/1087/Na-obisku-pri-Petru-Bajcu.aspx Kralj med gobami je jurček vhabjan Fri, 30 Nov 2012 11:39:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:1087 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/941/Predstavljamo-poklice-mlada-raziskovalka.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=941 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=941&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/941/Predstavljamo-poklice-mlada-raziskovalka.aspx Živa Bricman Rejc, FE Univerze v Ljubljani mjakomin Mon, 01 Oct 2012 08:32:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:941 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/921/Predstavljamo-poklice-planer-analitik.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=921 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=921&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/921/Predstavljamo-poklice-planer-analitik.aspx Bojan Urek, vodja proizvodnje GEN energije vhabjan Thu, 20 Sep 2012 09:07:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:921 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/871/Enostavnejse-in-ucinkovitejse-komuniciranje.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=871 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=871&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/871/Enostavnejse-in-ucinkovitejse-komuniciranje.aspx Vizija poenotenih komunikacij v Elektru Celje. vhabjan Thu, 23 Aug 2012 06:43:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:871 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/845/Dobre-izkusnje-prve-ribje-steze-v-Sloveniji.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=845 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=845&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/845/Dobre-izkusnje-prve-ribje-steze-v-Sloveniji.aspx Primer dobre prakse. vhabjan Tue, 31 Jul 2012 09:43:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:845 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/822/Mladi-v-svetu-energije.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=822 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=822&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/822/Mladi-v-svetu-energije.aspx Zgled dobre prakse vhabjan Fri, 13 Jul 2012 14:11:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:822 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/762/Zbiljsko-jezero-soutripa-s-HE-Medvode.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=762 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=762&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/762/Zbiljsko-jezero-soutripa-s-HE-Medvode.aspx Zbiljčani in SEL z roko v roki. mjakomin Tue, 19 Jun 2012 12:34:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:762 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/704/Na-obisku-pri-Mihu-Zumru.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=704 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=704&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/704/Na-obisku-pri-Mihu-Zumru.aspx Gorski reševalec v Elektru Gorenjska. vhabjan Tue, 29 May 2012 05:55:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:704 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/687/Na-obisku-pri-Romanu-Safhalterju.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=687 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=687&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/687/Na-obisku-pri-Romanu-Safhalterju.aspx Potapljač na Dravi. bjanjic Mon, 21 May 2012 11:43:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:687 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/589/Primer-dobre-prakse-SPTE-na-Planini-v-Kranju.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=589 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=589&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/589/Primer-dobre-prakse-SPTE-na-Planini-v-Kranju.aspx Eden največjih energetskih projektov na Gorenjskem pbahun Wed, 28 Mar 2012 07:46:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:589 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/574/Spletno-ucenje-ali-e-Ucenje.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=574 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=574&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/574/Spletno-ucenje-ali-e-Ucenje.aspx Primer dobre prakse v TEŠ. vhabjan Tue, 20 Mar 2012 08:22:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:574 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/551/Letenje-s-pticami-je-neprecenljivo.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=551 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=551&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/551/Letenje-s-pticami-je-neprecenljivo.aspx Na obisku pri jadralnih padalcih vhabjan Thu, 08 Mar 2012 08:23:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:551 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/460/Predstavljamo-poklice-inzenir-gradbenistva.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=460 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=460&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/460/Predstavljamo-poklice-inzenir-gradbenistva.aspx Slavko Sedminek, Eles mjakomin Thu, 19 Jan 2012 06:20:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:460 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/452/Na-obisku-Gorazd-Pozvek-alpinist.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=452 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=452&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/452/Na-obisku-Gorazd-Pozvek-alpinist.aspx V rubriki, kjer predstavljamo naše zaposlene, ki se v prostem času ukvarjajo z zanimivimi hobiji, je sodelovalo že več alpinistov. Kot kaže je plezanje silno privlačna dejavnost oziroma šport, če je tako zelo priljubljeno. Čeprav je vsem skupna nit uživanje v vertikali, pa je zgodba vsakega alpinista malce drugačna, zato jim velja prisluhniti. Univerzitetni diplomirani pravnik Gorazd Pozvek zase pravi da je Senovčan na začasnem bivanju v Brežicah. Dobro leto je vodja poslovnega sektorja v HESS-u, prej pa je bil kar 24 let vodja splošnega sektorja v termoelektrarni Brestanica. Kot sem se prepričal tudi sam, ima precej stresno službo, zato pa s toliko večjim žarom pripoveduje o gorah in plezanju … Kako se spominjaš svojih prvih izletov v hribe?  Te je kdo povabil? Ja, mentorji v osnovni šoli v okviru planinskega društva Bohor Senovo. V šoli smo poslušali predavanja članov prvih himalajskih odprav in začeli hoditi na izlete. Kot četrtošolček sem šel na prvi izlet na Lubnik. Še vedno se spominjam fascinantne pojave Julijcev s Triglavom in prijateljev, s katerimi smo potem skupaj zahajali v gore, ki so me očitno povsem pritegnile. Kmalu je sledila je Peca, potem pa kar Triglav. V hribe smo redno hodili, imeli smo tudi planinske tabore, kjer smo se družili. Kako pa si zašel v svet vertikale? Plezati sem začel pozno, z 28 leti. Začela sva skupaj z ženo, ki sem jo v gimnazijskih časih prav tako spoznal v gorah. Na taborih smo imeli vodniki kakšen dan prost, pa smo šli sami na turo. Nekateri so imeli že več izkušenj in so nas vodili v zahtevnejši svet. Tako smo preplezali najlažjo smer v triglavski Steni – Slovensko, spomnim se tudi Severovzhodnega raza Mojstrovke. V Krškem takrat ni bilo alpinističnega odseka, jih je pa nekaj, ki so plezali v drugih odsekih – ferajnih. Nekaj se nas je priključilo iz planinskih vrst pa smo organizirali svojo alpinistično skupino, pri čemer nam je pomagal odsek iz Novega mesta. Tako smo hitro opravili alpinistično šolo in postali alpinistični pripravniki, naslednje leto pa že alpinisti. Čim sem izpolnjeval pogoje, sem opravil še izpit za alpinističnega inštruktorja. Ko nas je bilo dovolj, smo ustanovili alpinistični odsek pri PD Bohor Senovo. Kasneje smo se s planinci razšli in med prvimi v Sloveniji ustanovili lasten - Posavski alpinistični klub (PAK). Prvi predsednik je bil Bojan Kurinčič, zdaj pa teče moj že četrti mandat in počasi iščem naslednika. Kako je potekala tvoja plezalna pot? Po aktivni gorniški karieri, ko smo vodili planinske izlete in tabore, sem najprej malo pogledal preko meje (vzpon na Großglockner in Mont Blanc), nato pa povsem padel v alpinizem. Imel sem stalnega soplezalca – Marjana Zvera-Marča. Sami smo opremili plezališče Armeško. Veliko sem treniral, tako da sem lahko kmalu plezal za tiste čase kar težke smeri. Z mano je plezala tudi žena, tako da sem z družino pa tudi sam večino vikendov in prostih dni preživel v hribih. Nekak smerokaz mi je bila knjiga Slovenske stene - sto najlepših plezalnih vzponov Tineta Miheliča in Rudija Zamana. Za cilj sem si zadal v vsaki večji steni preplezati kaj težkega, na primer Aschenbrennerjevo smer v Travniku in njegovo varianto, Helbo s Čopom, Peternelovo z Ladjo, Zajedo Šit, Direktno v Špiku, Cozzolinijevo in Meč v Malem Koritniškem Mangartu ... pa še veliko drugih. Sem že blizu cilja, nisem pa še bil v vseh stenah, ki bi si jih želel preplezati. Plezam vse na frej – to pomeni prosto, brez uporabe tehnike kot pravimo. Taka čista plezarija mi je res v veliko zadovoljstvo.  Katere zvrsti plezanja ti bolj ležijo, ledno, kopno, zima …? V čem najbolj uživaš? Najbolj se najdem pri prostih ponovitvah skalnih smeri z oceno VI ali VII. To še zmorem in pri tem še uživam. Rad imam pa tudi zimske grape, še posebej, če se lahko z vrha odpeljem s smučmi. To so ta boljše zadeve. Kdaj si se podal v tuje gore? Opravil sem nekaj tur v Alpah, vendar so se mi naši hribi vedno zdeli najbolj privlačni in dovolj zahtevni, tako da sem večino plezal tu. Bil pa sem na petih odpravah. V klubu smo se namreč odločili za ture izven Evrope in izpeljali nekaj dobro organiziranih odprav. Na katerih odpravah si bil in kam ste se podali? Prva je bila leta 1995 na najvišjo goro Južne Amerike, 1999. leta v Himalaji, dvakrat sem bil v Andih in leta 2008 v Kirgiziji. Kako je bilo na prvi odpravi? Do kakšne višine si prišel? S soplezalcem Bojanom Kurinčičem sva prišla na vrh Aconcague po smeri prvopristopnikov, skoraj sedem tisoč metrov visoko. Drugače pa je bila odprava divja. Prvič sem bil tako daleč od doma, prvič v Južni Ameriki. Zanimivo je bilo doživeti te dežele in ljudi, ki jih prej nisem imel priložnost videti. Na gori pa je bilo kar hudo, saj nisem bil vajen takih višin. Zadnjih sto višinskih metrov je bilo zanimivih, plezalsko ne pretežkih, tu in tam je bilo treba malo poplezati, vendar sem bil že tako utrujen, da sem se mimogrede naslonil na skalo ali sneg in  kar malo zadremal. Le volja me je vlekla naprej. Posebej pa mi je v spominu ostalo, da sva pri sestopu s kolegom pomagala reševati nekega alpinista, ki je omagal in zgrešil smer sestopa. Pomagala sva mu do tabora, kjer mu je pomoč nudil tudi naš zdravnik. Kako pa je bilo v Andih? Prva Posavska alpinistična odprava v perujske Ande je bila leta 2002, druga pa leta 2005. Za aklimatizacijo smo opravili nekaj pristopov, potem pa samo plezali. Prvo odpravo si bom za vedno zapomnil, saj sva s sinom v soju polne lune splezala znano Ferrarijevo smer v gori Alpamayo (5947 m). Tisti dan je bil star 16 let. Zame je bil to zelo čustveno doživet vzpon. Drugo odpravo pa si bom zapomnil po plezanju na Artesonaraju (6025 m), prav tako s sinom in še dvema kolegoma. Vse skupaj je trajalo kar 20 ur. Takrat smo se pol noči prebijali čez ledenik, splezali smer, potem pa se spet ponoči vračali po težavni poti nazaj. Več preberite v naslednji številki Našega stika Vladimir Habjan vhabjan Mon, 16 Jan 2012 09:15:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:452 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/416/Predstavljamo-poklice-piarovka.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=416 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=416&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/416/Predstavljamo-poklice-piarovka.aspx Katja Krasko Štebljaj vhabjan Fri, 23 Dec 2011 06:38:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:416 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/376/Primer-dobre-prakse-Interaktivni-multimedijski-center-o-energiji-in-energetiki.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=376 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=376&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/376/Primer-dobre-prakse-Interaktivni-multimedijski-center-o-energiji-in-energetiki.aspx Ob otvoritvi Informacijskega središča GEN letošnjega julija je zaživel tudi Svet energije. Kaj je to, se boste vprašali tisti, ki do zdaj še niste slišali zanj? Gre za prvo slovensko interaktivno in multimedijsko središče, ki obiskovalcem omogoča pravo potovanje v svet energije in energetike. Kako je Svet zaživel in kakšne izkušnje so pridobili do zdaj, nam je povedal Garsia Kosinac, profesor fizike in tehnike, sicer pa strokovni sodelavec Sveta energije in eden tistih, ki s središčem dobesedno diha. Kako bi bralcem pojasnili, kaj je to Svet energije? Pravimo, da je to prvi interaktivni center o energiji in energetiki v Sloveniji. Obiskovalce želimo s pomočjo interaktivnih eksponatov navdušiti nad energetiko in energijo in jih seznaniti z vplivom energije na družbo, gospodarstvo in življenje ljudi. Center deluje na 550 m2 in je razdeljen na dva sklopa. V zgornjem delu razstave obiskovalci odkrivajo različne eksponate, ki na sodoben in interaktiven način celovito predstavijo energetiko kot tako. Na izkustven način jim skušamo predstaviti, kako energija vpliva na razvoj družbe, gospodarstva in kako smo odvisni od nje. Ljudi želimo ozavestiti o različnih virih energije, načinih pridobivanja energije, obnovljivih in trajnostnih virih energije, izpustih CO2 v ozračje ipd. Obiskovalci z interaktivnimi eksponati tudi preizkušajo delovanje različnih elektrarn in celo postanejo operaterji, saj lahko z računalniško simulacijo pridobivajo energijo za vso Slovenijo. S pomočjo dveh nazornih eksponatov skušamo razložiti pomembne značilnosti radioaktivnega sevanja, ki ga lahko izjemno natančno izmerimo. Večina obiskovalcev je na primer presenečenih ob dejstvu, da se radioaktivno sevanje nahaja povsod okoli nas, tudi v našem domu. S pomočjo več maket in modelov se pogovarjamo o jedrski energiji, o delovanju in varnosti NEK, o gorivu in gorivnem ciklu, torej o proizvodnji goriva, rokovanju z njim, možnostih recikliranja in ponovne uporabe, ter seveda o načinih in odgovornosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Predstavimo tudi prihodnost jedrske tehnologije in razloge za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Kaj pa je v spodnjih prostorih? V kletnih prostorih smo uredili eksperimentalnico, učilnico, kjer obiskovalci s pomočjo številnih eksponatov sami raziskujejo in izvajajo eksperimente in vaje. Predvsem s področja fizike, ki je tesno povezana z elektrotehniko, energetiko in jedrsko fiziko. Dva med obiskovalci zelo priljubljena eksponata sta zaradi visoke napetosti namenjena skupnemu delu z demonstratorjem. V sklopu spodnjega dela se nahaja tudi mala učilnica in interaktivna tabla, kjer se prilagajamo potrebam skupin in izvajamo vaje z različnih področij naravoslovja. Ob dnevu odprtih vrat, ki je vsako prvo soboto v mesecu, ta del dobesedno oživi – takrat skupaj z obiskovalci izvedemo dve delavnici, od katerih je ena vedno vezana na energetiko. Do danes smo obravnavali teme, kot so toplotni stroji, radioaktivno sevanje, statična elektrika, električni magnetizem in valovanje. Od kod ideja za razstavo? Skupina GEN je predana proizvodnji električne energije iz brezogljičnih, trajnostnih virov energije in del poslanstva GEN energije je tudi spodbujanje razumevanja vloge teh virov in ozaveščanja o jedrski energiji. Razmišljali smo, kako te kompleksne vsebine predstaviti in približati splošni javnosti, pa tudi, kako mlade pritegniti in navdušiti za področje, ki sicer velja za manj »priljubljeno«. S centrom želimo po svoje prispevati in spodbuditi mlade za ta zanimiva in perspektivna področja, za študij elektrotehnike in energetike. Energetika in gospodarstvo, tako posavsko kot slovensko, potrebujeta kakovosten strokoven kader, tega pa ni enostavno dobiti. V tujini se je za zelo uspešne izkazala vrsta sodobnih, interaktivnih t. i. »znanstvenih centrov«. Tudi v našem centru smo z novodobnimi pristopi želeli združiti informativno-izobraževalni del z interaktivnim in praktičnim. Tako smo v GEN-u skupaj z zunanjimi izvajalci oblikovali idejo o interaktivnem multimedijskem Svetu energije, kakršen je danes. Kako je center nastajal? Projekt je vodila projektna skupina iz GEN energije, vse skupaj pa se je odvilo z izjemno hitrim tempom, saj je, od ideje do realizacije minilo manj kot leto dni. Veliko eksponatov, zlasti tistih v sklopu interaktivne razstave o energetiki, pa je bilo razvitih na osnovi naših izvirnih idej. Druge ideje so bile že razvite in smo jih videli v podobnih centrih v tujini. Pri projektu smo sodelovali z nemškim podjetjem Huettinger, ki je razvilo večino eksperimentov v kleti. Gre za priznanega izdelovalca eksponatov oz. znanstvenih centrov v svetovnem merilu. Ste se še s kom posebej posvetovali? V veliko pomoč nam je bil Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT), s katerim še vedno odlično sodelujemo. Imajo dolgoletne izkušnje z razstavo na temo jedrske energije in uspešno opravljajo svoje poslanstvo, izobražujejo in ozaveščajo o jedrski energiji. Enako velja za Nuklearno elektrarno Krško, ki so nam bili s svojimi nasveti, informacijami in gradivi v izjemno pomoč. Glede eksperimentalnega dela smo se posvetovali tudi s Hišo eksperimentov iz Ljubljane. Glavna razvojna gonilna sila v GEN energiji pa je bil s svojimi idejami, pobudami in strokovno podporo pri vsebini dr. Tomaž Žagar. Komu je Svet energije pravzaprav namenjen? Prav vsem, brez izjem. Vsem, ki jih zanima področje energetike, energije, vpliva razvoja energetike na družbo; tako naravoslovcem kot družboslovcem, šolskim skupinam, posameznikom, starejšim in seveda mladim. Poslanstvo Sveta energije je, čim bolj celostno in objektivno podajati informacije, hkrati pa navdušiti vse, ki jih to področje zanima. S tem mislimo predvsem na mlade, ki se še odločajo za študij. Struktura mlajših obiskovalcev zajema vse starostne skupine, od predšolskih otrok, ki se z družinami udeležijo naših sobotnih delavnic, do prve, druge in tretje triade OŠ. Ti nas obiskujejo v sklopu naravoslovno-tehničnih dni. Veliko dijakov nas obišče v okviru strokovnih ekskurzij. Različna interesna združenja pogosto poleg ogleda Sveta energije v naših prostorih organizirajo tudi strokovna srečanja in predavanja. Kako poteka dan odprtih vrat s sobotnimi delavnicami? Center je odprt vsak dan (razen ob ponedeljkih) med 10. in 15. uro. V tem času želimo, da se skupine najavijo. Za vse tiste, ki si želijo center ogledati posamično in brez napovedi, pa organiziramo vodene oglede vsak torek med 15.00 in 17.00 in vsako prvo soboto v mesecu od 10. do 17. ure. Posebnost in privlačnost sobotnih dogodkov je, da lahko obiskovalci poleg vodenih ogledov obiščejo tudi dve organizirani delavnici, kjer dopoldan predava Radko Istenič iz ICJT, popoldansko pa običajno izvajam sam. Delavnice so strokovne, vendar vsebinsko prilagojene poslušalcem, predvsem pa so praktične, saj lahko obiskovalci aktivno sodelujejo in niso zgolj poslušalci. Do sedaj so odzivi obiskovalcev odlični, izredno radi sodelujejo in z zanimanjem odkrivajo nove teme. Oktobra smo skupaj s tehničnim šolskim centrom Krško-Sevnica pripravili tudi poseben dogodek, v okviru katerega je GEN energija predstavila Svet energije, šolski center pa svoje izobraževalne module. Sobote so torej namenjene tudi sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami, s tem želimo tudi v prihodnje nadaljevati. V Informacijskem središču GEN imate tudi center vodenja. Ga razkažete tudi obiskovalcem? V stavbi imamo resnično možnost predstaviti celotno dejavnost podjetja GEN kot energetske družbe in celotne skupine. Obiskovalce lahko popeljemo tudi v nadzorni center, kjer predstavimo delo planerjev in dispečerjev, kako načrtujejo in nadzorujejo proizvodnjo in kako se energija trži, prodaja. Izkazalo se je, da to ljudi zelo zanima. Na strehi stavbe imamo postavljeno tudi sončno elektrarno, ki jo prav tako lahko razkažemo obiskovalcem. Od tam pa se kot na dlani ponuja tudi odličen pogled na jedrsko elektrarno. Načrtujete še kakšne posodobitve, razširitve? Seveda razmišljamo tudi o novih eksponatih. Radi bi dodali kratek film o radioaktivnosti, o uporabi radioaktivnih snovi v medicini ipd. Poseben izziv za to šolsko leto je, da smo v sodelovanju s šolskim centrom Krško-Sevnica objavili razpis za tri teme, ki so za nas zelo zanimive. Mentorji bodo v sodelovanju z dijaki skušali izdelati delujoče eksponate, ki jih bo ob koncu šolskega leta ocenila strokovna komisija. Najboljši bodo uvrščeni v našo stalno razstavo. Kdo vodi Svet energije? Organizacijsko sodi center v službo za odnose z javnostmi, operativno pa v centru delava dva, poleg mene še sodelavka. Občasno sodeluje študentka, nekaj zunanjih demonstratorjev, prostovoljno se nam pridružijo tudi dijaki, za vsa strokovna vodenja pa priskočijo na pomoč inženirji iz tehničnega sektorja in investicij. Je za demonstratorja potrebno posebno šolanje? Ne, prav posebno ne, so pa zaželena pedagoška in tehnična znanja. Sodelavka se je šolala na ICJT o osnovah jedrske energije, kar čaka tudi mene, sicer pa se nenehno strokovno izpopolnjujeva na različnih strokovnih seminarjih. Je kdo od otrok pokazal poseben interes za vašo razstavo? Še preden smo postavili center, smo poskušali sodelovati s šolami pri delu z nadarjenimi učenci. Nekaj teh je bilo tukaj že večkrat, med njimi bi izpostavil nekatere dijake srednje tehnične šole v Krškem, ki so nam v dobrodošlo pomoč pri sobotnih delavnicah in pripravah, ne nazadnje lahko po razstavi sami vodijo svoje sošolce. Srednjim šolam smo tudi ponudili, da zainteresiranim dijakom pripravimo intenziven trening izobraževanja, potem pa bi lahko prevzeli aktivno vlogo oz. pomagali obema strokovnima sodelavcema pri vodenju izbranih skupin. To je poseben izziv za mlade, saj poleg strokovnega znanja pridobivajo tudi različne socialne veščine. Sodelovanje s šolami in z mladimi je večplastno in se bo gotovo še razvijalo. Ali sodelujete s kakšno zunanjo inštitucijo? Sodelujemo seveda z NEK, saj si nekatere skupine želijo ogledati tudi jedrsko elektrarno, prav tako pomagamo organizirati oglede elektrarn na spodnji Savi in Termoelektrarno Brestanico. Dobro sodelujemo tudi z Mesnim muzejem Krško. Verjamemo, da je v povezavi s Svetom energije to celovit prikaz Krškega, saj obiskovalci poleg energetike spoznajo še bogato kulturno dediščino Krškega. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje? So več kot pozitivne. Pravzaprav smo nad odzivom kar nekoliko presenečeni. Po odprtju centra smo promocijo izvajali bolj regionalno in poskušali pritegniti skupine iz Posavja. Do danes pa so nas že obiskale šole iz Kranja, Murske Sobote, Prlekije, Ljubljane … praktično od vsepovsod, celo nekaj skupin iz tujine. Dodatno promocijo izvajamo po nekaterih šolskih, pedagoških kanalih. Kot kaže, so bili naši obiskovalci zadovoljni in gre informacija o našem centru od ust do ust. Imamo približno 1000 obiskovalcev na mesec. Do danes smo imeli prek 2900 obiskovalcev (šteto od septembra, saj so bile prej šolske počitnice). Se strinjate, da je Svet energije primer dobre prakse v elektrogospodarstvu? Mislim, da vsekakor gre za primer dobre prakse, o tem ne nazadnje priča tudi odziv učiteljev in drugih, ne samo šolskih skupin. Vsi so navdušeni nad celovito predstavitvijo energetike in hkrati presenečeni, da je razstava brezplačna. Pri nas verjamemo, da lahko tudi v gospodarstvu neposredno in zelo uspešno ozaveščamo čim širši krog ljudi o pomembnih temah, ki posredno in tudi neposredno vplivajo na vsakega posameznika. Morda je to izziv tudi za druge industrijske panoge, da odprejo še kak podoben center, kjer bi širša množica ljudi dobila pomembne informacije in prepotrebno znanje ter vpogled v panogo. To je ne nazadnje izrednega pomena zlasti pri načrtovanju bodočih kadrov. Gospodarstvo je temelj, gonilna sila razvoja in standarda življenja, v naši družbi pa to žal ne pride dovolj do izraza oz. dajemo vrednotam, kot so na primer delo, ustvarjanje, inovativnost idr. v praksi premalo poudarka. Seveda pa si želimo, da bi vse to prepoznali in izvajali na tistih področjih oz. institucijah, katerim je zgoraj našteto osnovno poslanstvo… Kako bi v Svet energije povabili naše bralce? Z največjim veseljem sprejmemo vsakogar, tako tiste, ki želijo svoja znanja poglobiti in izpopolniti kot tiste brez posebnega predznanja. Z veseljem se prilagodimo različnim željam in potrebam. Vabim bralce, da si ogledajo našo spletno stran www.svet-energije.si, kjer bodo našli več podrobnosti o našem centru. Prepričan sem, da bodo ob obisku doživeli in izvedeli marsikaj zanimivega, morda tudi presenetljivega. Vsekakor pa ne bodo ostali ravnodušni. Vladimir Habjan vhabjan Wed, 30 Nov 2011 13:29:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:376 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/319/Primer-dobre-prakse-vzgoja-po-metodi-Montessori.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=319 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=319&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/319/Primer-dobre-prakse-vzgoja-po-metodi-Montessori.aspx Ko je dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, leta 2008 iskal možnosti, kamor bi vpisal svoje otroke v vrtec, je slučajno odkril igralne urice Montessori. Metoda ga je tako pritegnila, da si je zamislil svoj lastni vrtec. Vrtec – Hiša otrok, Sonček d.o.o., je začel z delom jeseni leta 2008. Danes deluje na lokaciji družbe GEN-I v Kromberku pri Novi Gorici, kjer stoji od julija 2011 nova poslovna stavba. V vrtcu so zaposlene tri vzgojiteljice in dva pomočnika. Za kaj gre pri tej metodi? Moto metode Marije Montessori, pobudnice te vrste vzgoje, je: »Pomagaj mi, da napravim sam.« Vrtec Montessori je zelo drugačen od klasičnih vrtcev. Kot je razložil dr. Golob, pri tej vzgoji otrok skozi svobodo najde red in disciplino. »V dveh besedah: pustiš mu popolno svobodo, otrok pa se disciplinira sam. Tako združiš dva paradoksa med seboj na pravi način: ne da skozi disciplino najdeš »svobodo«, kar počnejo običajno, pač pa obratno. Vsi ljudje smo načeloma notranje stabilna bitja in ko ustvariš primerno okolje, omogočiš otroku da najde samega sebe in s tem notranjo disciplino. Iz lastnih izkušenj vam povem, da zadeva izjemno deluje,« je povedal dr. Robert Golob, s katerim smo se pogovarjali o izkušnjah z vrtcem Hiša otrok. Idejo ste dobili naključno? Tako je. V bolnišnici v Stari Gori, ki je namenjena otrokom s posebnimi potrebami, so nam priporočili obisk Montessori uric, saj Nova Gorica ni imela razvojnega oddelka v vrtcih. Že po prvem tednu smo vedeli, da je to, to. In to za otroke na vseh stopnjah razvoja. V Evropi in ZDA je ta metoda cenjena in zelo razvita, v Sloveniji pa je še precej na začetku. Druge šole, kot sta denimo Walfdorfska in Steinerjeva, sta pri nas bolj znani in navzoči že več let, vendar se tudi Montessori hitro uveljavlja. Ko sem to metodo prvič videl v praksi, nisem mogel verjeti, da je kaj takega možno, zato sem se tudi sam začel izobraževati, da sem sploh razumel, za kaj gre. Kakšni so torej cilji vzgoje Montessori? Bistvo programa je, da vzgojitelj ustvari tako okolje in pogoje, da otroku pomaga, da sam potegne iz sebe najboljše. Na primer, otroku ne predpisujemo, da bo danes matematika. Ne, čeprav ta program imamo, se lahko otrok sam odloči med matematiko, geografijo, slovenščino, biologijo …, Učitelj mu pokaže učne materiale, ki so na voljo, potem pa se otrok sam odloči, s čim se bo ukvarjal. Vsi otroci nikoli niso na enaki ravni pri vseh predmetih, vsem ne ustreza vsak dan enako, zato se pobudo prepusti njim. S tem pa se jim neverjetno dvigne motivacija in delo oziroma učenje jih dobesedno posrka. To je poenostavljena zgodba o tej teoriji, ki me je pritegnila. Se morajo vzgojitelji dodatno izobraževati? Ja, ogromno. Drugačen odnos se začne že s tem, kako se vzgojitelj giblje, kako stoji, kako se izraža … Ko sem to prvič videl, nisem mogel verjeti, kako lahko nekdo obvlada skupino otrok samo s tem, da daje pozitiven vzgled z intonacijo govora in pravimi ter zelo počasnimi kretnjami. Obstajajo cele procedure šolanja, kako do tega prideš. Zdaj so s tem začeli tudi v Ljubljani, ko pa smo mi začenjali, ni bilo še nič, le v tujini. Vrtec je bil prvotno namenjen otrokom zaposlenih? Tako je, v naši družbi si želimo, da zaposleni ne bi bili na trnih, ko je ura tri in morajo v vrtec po otroke. Če pridejo po otroka med zadnjimi, jih vzgojiteljice že gledajo z nejevoljo. Nekateri zaposleni pa bi urnik malce podaljšali, še kaj postorili tudi po tretji uri, potegnili uro ali dve. Zato, da se ne bi obremenjevali, smo začeli razmišljati o lastnem vrtcu. Začeli smo tako, da bi bil vrtec prvenstveno namenjen zaposlenim, potem pa smo videli, da je bil interes velik tudi v okolju, tako da imamo danes 24 otrok v dveh oddelkih, 8 od teh jih je od zaposlenih, drugi pa so zunanji. Imamo še tudi 40 otrok v čakalni vrsti! So starši zadovoljni? Tudi sam imam otroka v vrtcu in tudi v imenu drugih staršev si upam trditi, da je res unikaten vrtec. Smo pa tudi pri delu s starši drugačni. Sedaj razmišljamo o uvedbi družinskih srečanj, kjer bi se neformalno srečevali s celotnimi družinami. Na livadi za poslovno stavbo bomo naredili piknik. Na tak način lahko dobiš informacije, ki so bistveno bolj dobronamerne in usmerjene, saj ustvariš okolje, ki spodbuja pozitivno razmišljanje, kar – priznajte, ni običajna praksa. Tudi na tem področju ima šola Montessori prednosti. Res pa je, da se odnosom s starši do zdaj nismo toliko posvečali, pač pa smo bili bolj usmerjeni v izobraževanje kadrov. Teh namreč ni in jih moraš posebej izobraziti. Samo dobro izobraženi kader lahko namreč kakovostno izvaja program. Tu je največji izziv – kadri. Vladimir Habjan Več v oktobrskem Našem stiku vhabjan Fri, 21 Oct 2011 13:16:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:319 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/297/Primer-dobre-prakse-kompaktirani-daljnovod-Elektra-Gorenjske.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=297 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=297&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/297/Primer-dobre-prakse-kompaktirani-daljnovod-Elektra-Gorenjske.aspx V podjetju Elektro Gorenjska so kot prvi v Sloveniji prestopili prag klasičnega projektantskega in investitorskega razmišljanja pri načrtovanju daljnovodov. V dobrem letu in pol od prvih idej in študij o vpeljavi drugačnih, sodobnejših tehnoloških rešitev so uspeli realizirati postavitev treh stebrov kompaktiranega daljnovoda in s tem presegli dosedanje idejne projektantske rešitve v našem prostoru. Realiziran odsek kompaktiranega daljnovoda predstavlja optimalno rešitev na področju umeščanja tovrstne infrastrukture v prostor ob hkratnem izpolnjevanju vseh tehničnih predpisov, zahtev službe za obratovanje, tehnoloških možnosti dobaviteljev ter ne nazadnje predstavlja tudi sprejemljiv finančni strošek. Vsekakor pa je največji dosežek to, da je Elektro Gorenjska projekt iz študije v relativno kratkem času uspela realizirati tudi v praksi in pri projektu imela močno podporo vodstva podjetja. Rešitev problema umeščanja elektroenergetske infrastrukture v prostor?   Kot sta povedala mag. Marjan Jerele in mag. Borut Zemljarič z Elektra Gorenjska, je bil glavni razlog za postavitev testnega poligona kompaktiranega daljnovoda, poleg vpeljave novih tehnologij, predvsem prispevati k lažjemu umeščanju elektroenergetskih objektov v prostor. Vsi vemo, da to pri investicijah predstavlja največji problem in to ne samo v Sloveniji, pač pa širše. Prav zaradi negativnih izkušenj pri umeščanju v prostor, so se projektanti ljudem želeli približati s pristopom, ki bo čim bolj sprejemljiv za vse. Trasa je med ljudmi prepoznana, imajo jo v podzavesti in, če nekaj nadomestimo z nečim zelo podobnim, je sprememba minimalna. Glede na prve odzive jim je to uspelo, saj v času izvedbe del in po njej niso prejeli nobenih pritožb oziroma pripomb okoliških prebivalcev. Po besedah mag. Jereleta tri nova stojna mesta stojijo že dva meseca in v tem času niso dobili niti ene negativne pripombe. To samo potrjuje, kako nemoteč je takšen daljnovod za okolico, zato ima v Sloveniji vsekakor velik potencial. Ne samo pri rekonstrukcijah, pač pa tudi pri novogradnjah in tudi pri daljnovodih večjih prenosnih moči.    Prednost takšnega daljnovoda je v izkoriščanju obstoječe trase daljnovoda, s čimer se v prostor vnaša čim manj sprememb, ki bi bile za ljudi moteče. S kompaktiranim daljnovodom se objekti oziroma infrastruktura umešča na predviden način, kar veliko prispeva tudi k varovanju okolja ter k ohranjanju čim bolj nespremenjene naravne in krajinske slike. Na obstoječi trasi so zamenjali tri lesene daljnovodne stebre s sodobnimi jeklenimi poligonalnimi stebri, ki so estetski in se skladajo z okoljem. Gre za popolnoma novo tehnologijo z življenjsko dobo 50 let ali več. Drugačna je tudi konstrukcija glave, saj so vodi vpeti direktno na izolacijo, ki je istočasno tudi nosilni element tega daljnovoda. S tem se pridobi na manjši širini, manjša je zasedba daljnovodnega koridorja in manjši so elektromagnetni vplivi. Uporabljeni so drugačni izolatorji kot pri klasičnem daljnovodu, tako imenovani togi izolatorji, ki so močnejši in konstrukcijsko narejeni nekoliko drugače. Prav tako so bila gradbena in montažna dela izvedena v najkrajšem možnem času in praktično brez vpliva na okolico. Betoniranje temeljev je potekalo teden dni na obstoječih stojnih točkah in zato z minimalnimi vplivi na okolje, stebri pa so bili montirani v enem dnevu. Ekipa monterjev je stebre enostavno samo sestavila in postavila pokonci, jih privijačila na prej vgrajene sidrne elemente, montirala izolatorje, obesni material in prej demontirani vodnik. To pa je zagotovo precej hitrejše kot pri predalčnih konstrukcijah. Glede na to, da gre za nov tip stebra in nov način temeljenja, večjih težav z obratovanjem, razen v izrednih primerih, kot je padec drevesa na vodnike, saj trasa poteka na precej gozdnatem območju, ne pričakujejo. V preteklosti je prav zaradi poteka trase po gozdnatem območju prihajalo do številnih izpadov tega daljnovoda in s kompaktiranim daljnovodom bodo bistveno izboljšali njegovo zanesljivost. V primeru 35 kV daljnovoda Jesenice-Kranjska gora je bil izhodišče star, obnove potreben daljnovod, ki so ga nadgradili. Gre za enosistemski daljnovod, zato so novi stebri relativno vitki in imajo v spodnjem delu maksimalno širino 45 centimetrov. To ni dosti več, kot pri prejšnjem daljnovodu, ko so bili leseni stebri dvojne izvedbe. Po besedah mag. Zemljariča je zasedba prostora za temelje stebrov praktično enaka, kar je bilo še zlasti pomembno pri pridobivanju služnosti lastnikov zemljišč. Rekonstruirani daljnovod je tako le nekoliko višji, saj je potencialno že pripravljen za obratovanje na 110 kV napetostnem nivoju. S tem niso le ustrezno podaljšali življenjske dobe daljnovoda, ampak hkrati tudi povečali njegovo prenosno moč. Kompaktirani daljnovod vsestransko uporaben in zato vreden posnemanja   Nova tehnologija kompaktiranega daljnovoda ni uporabna le za rekonstrukcije, ampak tudi za novogradnje različnih napetostnih nivojev. Pri višjih napetostnih nivojih je zaradi drugačnih vodnikov treba temu ustrezno nadgraditi le nosilne stebre v močnejše, tehnologija pa ostaja enaka.   V želji, da bi najprej pridobili tovrstne izkušnje in pridobljeno znanje v prihodnosti koristno uporabljali še naprej, je Elektro Gorenjska najprej realizirala kratek odsek takšnega daljnovoda in testirala novo tehnologijo, ki jo bo s pridom uporabljala tudi v prihodnje. Kot razmišljata mag. Jerele in mag. Zemljarič, je za omrežje, ki ga v prostor postavlja Elektro Gorenjska, kompaktirani daljnovod vsekakor dobra alternativa tudi za novogradnje. Zato bi bilo potrebno to rešitev vsekakor upoštevati pri načrtovanju novih daljnovodnih povezav. Z dosedanjim projektnim delom so bila namreč osvojena vsa potrebna znanja in pridobljene dobre izkušnje, ki Elektro Gorenjska omogočajo, da tovrstne daljnovode uporabijo tudi pri izvedbi drugih projektov, tako rekonstrukcij kot novogradenj, kar so pri dveh novo načrtovanih povezavah tudi storili. Trenutno tako potekajo dogovori o novem povezovalnem daljnovodu Kamnik-Visoko, za katerega se trenutno pripravlja državni prostorski načrt. Vsekakor bodo pri umeščanju tega daljnovoda v prostor kot možno rešitev upoštevali tudi kompaktirani daljnovod. Ker je kompaktirani daljnovod vsestransko uporaben in se je izkazal kot uporabna tehnološka rešitev v našem prostoru, obstaja velik potencial za njegovo uporabo ne samo pri distribucijskih podjetjih, ampak tudi pri nekaterih projektih na prenosnem omrežju. Zato si bodo na Elektro Gorenjska prizadevali, da bodo primer njihove dobre prakse kot uporabno prepoznali tudi ostali slovenski distributerji in Eles ter v sodelovanju z njimi tudi sami uresničili kakšen projekt. Pridobljene izkušnje Elektro Gorenjska so namreč še kako dragocene pri pripravi študij in projektne dokumentacije, saj gre za ozka specifična znanja, ki jih brez konkretne prakse ni mogoče pridobiti. Zato so se odločili, da bodo izdelavo študij, preliminarnih raziskav in potrebne dokumentacije za projekte, ponudili tudi drugim zainteresiranim stranem. Težave umeščanja elektroenergetske infrastrukture v prostor namreč zahtevajo nove koncepte prenosa električne energije, zaradi vse večjih potreb po njej pa so investicije v daljnovode nujne. S tem dejstvom se srečujejo tako distribucijska podjetja kot Eles. Kompaktirani daljnovod je idealna rešitev za že obstoječe daljnovode, ki jih na ta način kar najbolje izrabimo, ter za novogradnje, saj moramo pri njihovem umeščanju v prostor posebno pozornost nameniti tako okoliškim prebivalcem kot tudi okoljevarstvenim merilom.   Polona Bahun pbahun Thu, 06 Oct 2011 08:05:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:297 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/273/Predstavljamo-poklice-spot-trader.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=273 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=273&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/273/Predstavljamo-poklice-spot-trader.aspx Andreja Zupan, GEN-I vhabjan Thu, 22 Sep 2011 12:50:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:273 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/254/Predstavljamo-poklice-Inzenir-v-sluzbi-vzdrzevanja.aspx#Comments 0 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/RssComments.aspx?TabID=100&ModuleID=468&ArticleID=254 http://www.nas-stik.si/DesktopModules/DnnForge%20-%20NewsArticles/Tracking/Trackback.aspx?ArticleID=254&PortalID=0&TabID=100 http://www.nas-stik.si/1/Podjetjasmoljudje/clanki/tabid/100/articleType/ArticleView/articleId/254/Predstavljamo-poklice-Inzenir-v-sluzbi-vzdrzevanja.aspx Peter Bostič, Elektro Celje vhabjan Tue, 13 Sep 2011 12:57:00 GMT f1397696-738c-4295-afcd-943feb885714:254