Španski proizvajalec zelene energije Grenergy je v čilski puščavi Atacama začel graditi sistem za shranjevanje energije. Projekt Oasis de Atacama bo s 4,1 GWh največji na svetu. Špansko podjetje načrtuje, razvija in izvaja obsežne objekte za obnovljivo energijo, nedavno pa je organiziralo svoj prvi dan kapitalskih trgov, na katerem je predstavilo svoj razvojni načrt. V podjetju so napovedali, da bodo do leta 2026 za projekte sončnih elektrarn namenili 1,5 milijarde evrov, v projekte za shranjevanje energije pa 800 milijonov evrov, da bi dosegel cilj 5 GW instaliranih zmogljivosti sončne energije in za 4,2 GWh zmogljivosti shranjevanja energije do leta 2026. Projekt Oasis de Atacama bo predvidoma dokončan v treh letih, zagon pa bo potekal po fazah, kar bo prispevalo k stabilnosti omrežja in razogljičenju gospodarstva, so poudarili v podjetju.

Mestna občina Ljubljana je v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 in evropskega projekta UP-SCALE odprla informacijsko točko v palači Kresija v Ljubljani. V novi informacijski točki, ki bo služila kot stičišče inovacij, bodo nudili različne informacije na temo razogljičenja in spodbujali razvoj novih idej, prostor pa bodo lahko obiskovalci uporabljali še za delavnice, sestanke, predavanja in druge aktivnosti. Med drugim so v info točki pripravili še brezplačen program, s katerim želijo obiskovalce pritegnili k aktivnemu sodelovanju in sooblikovanju ukrepov in korakov, ki bodo pomagali Mestni občini Ljubljana pri njenem razogljičenju.

Ukrajina na namerava več omogočati prenosa ruskega zemeljskega plina v Evropsko unijo. Pogodba z ruskim Gazpromom se izteče leta 2024, podaljšati je ne nameravajo. Hkrati verjamejo, da v prihodnje prav Ukrajina s svojimi bogatimi podzemnimi rezervami lahko postane evropski dobavitelj zemeljskega plina.

Ukrajinski Naftogaz ne namerava podaljšati pogodbe z ruskim Gazpromom o dobavi zemeljskega plina v Evropsko unijo, ki se izteka konec leta 2024. V Ukrajini na to opozarjajo že od vsaj od poletja, čeprav pričakujejo nasprotovanje s strani Evropske unije.

Trenutna ureditev namreč omogoča transport ruskega zemeljskega plina čez ukrajinsko ozemlje proti državam Evropske unije. Ko bo ta pot zaprta, se utegnejo določene evropske države soočiti z dilemo glede dobave tega energenta.

Naftogaz ima rešitev, so prepričani v podjetju, saj ima Ukrajina dovolj zalog zemeljskega plina, da bi lahko postala energetsko središče Evrope, s čimer bi nadomestila Rusijo.

Med severno francosko obalo in južno obalo Irske se je začela gradnja 700 MW podvodnega kablovoda, ki bo lahko zagotovil dovolj električne energije za 450 tisoč gospodinjstev, povečal varnost oskrbe z električno energijo in prizadevanja za dekarbonizacijo v Franciji in na Irskem. Tako imenovani Keltski povezovalni vod naj bi bil dokončan leta 2026 in bi moral biti priključen na omrežje do leta 2027. Podvodni kablovod pomeni pomemben korak naprej za energetsko prihodnost obeh držav, saj omogoča neposredno povezavo med irskim in električnim omrežjem EU. Prav tako bo bolje povezal evropske trge z električno energijo in omogočil vključevanje več obnovljivih virov energije. Keltski povezovalni vod je del načrta za razvoj omrežja na morju, katerega namen je povečati integracijo energetskega trga EU in je prejel 530,7 milijona evrov iz Instrumenta za povezovanje Evrope. Irska si prizadeva tudi za nadaljnje povezave z britanskim električnem omrežjem, Francija pa ima v načrtu vzpostavitev električne povezave s Španijo.

Nemčija naj bi znižala davčno stopnjo za elektriko za energijsko intenzivna podjetja. Nemška vlada je dosegla dogovor o ukrepih, s katerimi bodo v naslednjih petih letih zmanjšali stroške električne energije za industrijo, s čimer želijo pomagati pešajočemu gospodarstvu. Paket podpore bo v obdobju 2024-2027 znašal do 28 milijard evrov, od tega 12 milijard evrov samo v letu 2024.

Nemška vlada je dosegla dogovor o podpori energijsko intenzivni industriji, ki se spopada z visokimi cenami električne energije. Po poročanju SP Global so nemški kancler Olaf Scholz, finančni minister Christian Lindner in minister za gospodarstvo in energijo Robert Habeck dosegli dogovor, s katerim bodo znižali obdavčitev električne energije na najnižjo še dovoljeno ceno po evropski zakonodaji.

Sveženj ukrepov zajema znižanje davka na električno energijo s 15,37 €/MWh na 0,50 €/MWh za najmanj dve leti z možnostjo podaljšanja, pa tudi podaljšanje in razširitev obstoječih shem subvencioniranja. Med drugim ukrepi zajemajo tudi državne subvencije za obvladovanje dviga omrežnine v letu 2024.

Nemčija nima enotne cene električne energije za industrijske porabnike, vendar pa že danes nemška industrija zaradi olajšav plačuje precej manj dajatev od tamkajšnjih gospodinjstev.

Ob pešanju nemškega gospodarstva so tamkajšnja industrijska združenja paket ukrepov že pozdravila, obenem pa se pojavljajo tudi kritike s strani nevladnih organizacij, ki opozarjajo, da ti ukrepi nasprotujejo prizadevanjem za zmanjševanje porabe električne energije in izpustov.