Evropska unija je na Poljskem vzpostavila novo evropsko vozlišča rescEU za nujno energetsko pomoč, ki bo delovalo kot logistični center za dostavo nujne energetske pomoči Ukrajini. EU je Poljski že namenila 114 milijonov evrov za nakup generatorjev električne energije, ki bodo del te energetske rezerve rescEU. Poleg 1400 generatorjev in drugih izdelkov za zagotavljanje energije, ki so že na voljo prek mehanizma EU za civilno zaščito, bo v prvi fazi Ukrajini iz rezerve rescEU na Poljskem dostavljenih 1000 novih generatorjev. Vozlišče EU na Poljskem bo mednarodnim partnerjem in zasebnemu sektorju nudilo pomoč pri usmerjanju njihovih donacij in v celoti financiralo prevoz blaga iz vozlišča v Ukrajino.  

Države članice EU so se dogovorile o novih, ambicioznih dolgoročnih ciljih za uporabo obnovljive energije na morju do leta 2050 v vsakem od petih morskih bazenov EU, z vmesnimi cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030 in 2040. Skupni cilj je namestitev približno 111 GW proizvodnih zmogljivosti obnovljivih virov energije na morju do konca tega desetletja. To je skoraj dvakrat več od cilja namestitve 60 GW novih zmogljivosti, določenega v strategiji EU za obnovljive vire energije na morju novembra 2020. Cilj nato do sredine stoletja naraste na približno 317 GW novih zmogljivosti do sredine stoletja , s čimer doseže sam cilj strategije.

Švedska vlada se je odločila za posodobitev zakonodaje, ki omejuje izgradnjo jedrskih reaktorjev in primernih geografskih lokacij, da bi lahko podprla gradnjo novih jedrskih elektrarn. Na referendumu leta 1980 se je Švedska namreč odločila, da bo do leta 2010 zmanjšala število jedrskih elektrarn na svojem ozemlju. Toda od takrat se je odnos do jedrske energije postopoma spremenil, zato je bila življenjska doba reaktorjev podaljšana vsaj do leta 2045. Vpliv na spremenjen odnos do izkoriščanja jedrske energije imajo tudi naraščajoče cene električne energije in podnebni cilji. To se kaže tudi v javnomnenjski raziskavi, objavljeni konec decembra, v kateri je 59 odstotkov Švedov pripravljenih podpreti nadaljnje izkoriščanje jedrske energije in gradnjo novih reaktorjev. Samo osem odstotkov vprašanih pa zagovarja zaprtje jedrskih elektrarn.

Nemška vlada je med energetske cilje do leta 2030 zapisala doseganje 80-odstotnega deleža obnovljivih virov energije in popolno opustitev premoga, pri čemer pa naj bi zanesljivost delovanja nemškega elektroenergetskega omrežja omogočale tudi nove plinske elektrarne. Te naj bi skrbele za nemoteno obratovanje predvsem v času neugodnih vetrovnih razmer in slabšega osončenja. Ponoven obrat k plinu naj bi se zgodil po uspešnem zagonu dodatnih terminalov za utekočinjen zemeljski plin, pri čemer naj bi že konec tega leta uvozne zmogljivosti terminalov LNG dosegle dve tretjini nekdanjega uvoza iz Rusije. Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da se bo poraba plina na račun elektrifikacije ogrevanja oziroma uvajanja toplotnih črpalk precej zmanjšala, a naj bi se na drugi strani skoraj podvojile zmogljivosti plinskih termoelektrarn, katerih je bilo konec minulega leta za 27,5 GW. 

Energetska skupnost je objavila posamezne podnebno-energetske cilje za devet svojih članic, vključno z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovom, Severno Makedonijo in Srbijo. Cilji se nanašajo na povečanje deleža obnovljive energije v končni porabi energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030. Posamezni energetski in podnebni cilji so bili objavljeni potem, ko je Ministrski svet Energetske skupnosti sprejel skupne cilje za devet članic, med katerimi so, poleg držav zahodnega Balkana, še Gruzija, Moldavija in Ukrajina.