Leta 2020 je na Norveškem prodaja novih električnih avtomobilov prvič presegla prodajo avtomobilov z notranjim izgorevanjem. S tem je Norveška postala prva država na svetu, kjer je prodaja električnih vozil presegla prodajo klasičnih avtomobilov. Na vrhu najbolje prodajanih vozil se je znašel trenutno najdražji električni avtomobil koncerna Volkswagen, Audi e-tron. Skupaj z e-tronom Sportback je bilo namreč prodanih kar 9.227 vozil. Na drugem mestu se je s 7.770 prodanimi vozili  znašla Tesla Model 3, tretji pa je bil Volkswagen ID.3. Celoletna prodaja novih vozil je leta 2020 znašala 141.412 vozil, izključno električnih pa je bilo 76.789 oziroma 54,3 odstotka vozil.

Ker vse kaže, da ga ne bo dosegla niti v letih 2022 in 2023, mora država potrojiti svoj tempo zmanjševanja izpustov, da bi dosegla svoj cilj do leta 2030. Leto 2021 je bilo slabo leto za podnebne ambicije Nemčije, saj je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov zaradi izjemno slabega vetra dosegla najnižjo raven v zadnjih dveh letih, izpusti pa so se po kratkem upadu zaradi pandemičnih omejitev ponovno povečali. Po projekcijah bo Nemčija ob normalnem delovanju gospodarstva do leta 2030 dosegla le 50-odstotno zmanjšanje izpustov, kar bi pomenilo za 200 milijonov ton več izpustov CO₂ od cilja Nemčije.

Albanija je kot druga pogodbenica Energetski skupnosti predložila svoj osnutek NEPN. Cilji določeni v albanskem NEPN do leta 2030 vključujejo prihranke emisij toplogrednih plinov v višini 18,7 odstotka, zmanjšanje porabe končne energije za 8,4 odstotka in 54,4-odstotni delež obnovljive energije. Albanski osnutek NECP je po navedbah sekretariata Energetske skupnosti izčrpen pregled trenutnih in načrtovanih ukrepov, vendar je še vedno prostor za dodatne politike, ki bodo omogočile gospodarsko rast države brez povečevanja izpustov. Prva pogodbenica Energetske skupnosti, ki je sekretariatu predložila svoj osnutek NEPN, je bila Severna Makedonija, ki je to storila jeseni 2020. Pogodbenice, ki trenutno pripravljajo svoje osnutke NEPN so Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Kosovo. Cilj NEPN je oblikovati integriran okvir politike za usmerjanje prizadevanj za dekarbonizacijo do leta 2030 in naprej v skladu z ambicijami evropskega zelenega dogovora.

Nova nizozemska vlada je postavila jedrsko energijo v središče svoje podnebne in energetske politike. Napovedali so, da bodo za gradnjo novih jedrskih elektrarn do leta 2025 namenili približno 500 milijonov evrov. Po prepričanju vlade jedrska energija lahko dopolnjuje sončno, vetrno in geotermalno energijo v mešanici energetskih virov in se hkrati lahko uporablja za proizvodnjo vodika. Prav tako pa bo država tudi manj odvisna od uvoza plina. Zato bodo edini delujoči jedrski elektrarni moči 482 MWe, ki obratuje od leta 1973 in letno zadovolji približno tri odstotke potreb po električni energiji, podaljšali obratovanje.

Vlada Združenega kraljestva je napovedala, da bo letno vložila 24 milijonov evrov za projekte pridobivanja električne energije s pomočjo plimovanja morja. Cilj odločitve je izkoristiti potencial plimovanja za razogljičenje elektroenergetskega sistema ter podpreti razvoj in povečanje uporabe morskih tehnologij. Po mnenju vlade bo vključitev tako proizvedene električne energije v energetsko mešanico olajšala usklajevanje ponudbe s povpraševanjem ter dodatno zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv in izpostavljenost nestanovitnim svetovnim cenam energentov.