Velika Britanija je odpravila moratorij na pridobivanja plina iz skrilavca s pomočjo hidravličnega drobljenja, ki je veljal od leta 2019, s čimer želi okrepiti zanesljivo oskrbo z energijo v državi. Po mnenju britanske vlade je zaradi vojne v Ukrajini zanesljiva oskrba absolutna prednostna naloga, zato je treba za povečanje domače proizvodnje raziskati vse vire energije. Podjetje Cuadrilla, ki je imelo najnaprednejše vrtine za hidravlično drobljenje skrilavca v Veliki Britaniji in je tudi že našlo vir zemeljskega plina, je vladno odločitev pozdravilo in se zavezalo, da bo del svojih prihodkov od pridobivanja plina iz skrilavca namenilo lokalnim skupnostim.

IEA je objavila svoj letni pregled madžarske energetske politike, ki opisuje trenutno stanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije v energetski mešanici države. Ob tem državi predlaga nekaj priporočil, s katerimi bo lažje dosegla cilje neto ničelnih emisij. Glede na pregled energetske politike Madžarske za leto 2022 je država od zadnjega pregleda IEA močno povečala svoje podnebne ambicije, a za dosego ciljev Madžarska še vedno potrebne več proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Glavne prednostne naloge madžarske podnebne in energetske politike pa so povezane z energetsko varnostjo, zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv in ohranjanjem dostopnih cen električne energije.

Hrvaška je pridobila 19,8 milijona evrov evropskih nepovratnih sredstev za projekt postavitve baterijskega sistema za shranjevanje energije v bližini Šibenika. Domače podjetje IE-Energy načrtuje izgradnjo baterijskega sistema, ki bi v prvi fazi imel 10 MW obratovalne moči in kapaciteto 22 MWh. Projekt naj bi stekel v začetku decembra, prva faza pa naj bi bila dokončana v prvem četrtletju prihodnjega leta. Podjetje namerava do leta 2024 sistem povečati na 50 MW obratovalne moči s kapaciteto 110 MWh, kar pomeni, da bi bil to največji tovrstni sistem v jugovzhodni Evropi. Sistem bo uporabljal hrvaški operater prenosnega omrežja (HOPS) za vzdrževanje ravnotežja med proizvodnjo električne energije in njeno porabo.

Nemška vlada je napovedala, da bo do leta 2026 vzpostavila subvencijsko shemo, s katero bo podpirala izgradnjo omrežij daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo vsaj 75 odstotkov obnovljivih virov energije. Shema v vrednosti 2,98 milijarde evrov bo s podpiranjem izgradnje učinkovitejših sistemov daljinskega ogrevanja prispevala k okolju prijaznejšemu sektorju daljinskega ogrevanja in s tem pospešila pot do podnebne nevtralnosti Nemčije. Ogrevanje prostorov predstavlja približno 30 odstotkov končne porabe energije v Nemčiji.

Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) sta podpisali sporazum o sprostitvi do 10 milijard evrov posojil EIB in 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz proračuna EU za podporo javnim naložbam na območjih in regijah, ki najbolj potrebujejo pomoč pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo. Podpora bo javnemu sektorju omogočila preferenčne posojilne pogoje za projekte, ki ne ustvarjajo zadostnih prihodkov, da bi bili finančno izvedljivi. Spodbujal bo naložbe v zmanjšanje socialno-ekonomskih stroškov prehoda, ustvarjanje novih podjetij ter delovnih mest in naložbe v infrastrukturo. Sporazum naj bi v naslednjih sedmih letih mobiliziral naložbe v vrednosti od 18 do 20 milijard evrov. Potencialni upravičenci lahko zaprosijo tudi za svetovalno podporo svetovalnega vozlišča InvestEU za pripravo in izvedbo projektov.