Britanska vlada je ukinila finančno spodbudo za nakup novega električnega vozila, saj so svoje prvotne načrte povečanja prodaje praktično že dosegli. Leta 2011 je bilo prodanih manj kot tisoč novih električnih vozil, kar je v zgolj prvi polovici leta 2022 poskočilo na 100 tisoč primerkov. Samo v zadnjem letu je prodaja baterijsko-električnih vozil na Otoku poskočila za 70 odstotkov, kar pomeni, da je električen eden izmed šestih novih vozil. Z ukinitvijo subvencije bo britanska vlada več denarja namenila največjim oviram prehoda na e-mobilnost, kot so javne polnilnice in električno omrežje, s čimer bodo postopoma razblinili strahove o dometu električnih vozil. Nadaljnjih 350 milijonov evrov pa bodo namenili za subvencioniranje nakupa električnih motociklov, taksijev, kombijev in večjih tovornih vozil.

Elektrarne na premog v državah zahodnega Balkana so leta 2021 že četrto leto zapored kršile pravila o onesnaževanju Energetske skupnosti. Emisije SO₂ in NO_x so se zmanjšale, vendar so se stopnje trdnih delcev PM povečale. Termoelektrarna Ugljevik v Bosni in Hercegovini je lani, kljub nameščeni opremi za razžvepljevanje, znova izpustila največ žveplovega dioksida na zahodnem Balkanu, in sicer 86.774 ton. Emisije prahu iz premogovnih elektrarn, vključenih v nacionalne načrte za zmanjšanje emisij v regiji, so se lani povečale na skoraj 1,8-krat več, kot je dovoljeno.

Nizozemska vlada je napovedala, da bo v prihodnjih mesecih za proizvodnjo električne energije uporabljala termoelektrarne, da bi tako prihranila zemeljski plin za ogrevanje v zimskih mesecih. Za ta korak so se odločili potem, ko je Gazprom napovedal, da bodo zmanjšali dobavo plina na Nizozemsko, ker je nizozemski veletrgovec GasTerra zavrnil plačilo za zemeljski plin v rubljih zaradi strahu pred kršitvijo sankcij EU. Nizozemska se je s tem pridružila Nemčiji, ki je dan pred tem naredila enako potezo.

Podjetje RWE obnovljivi viri energije je objavilo, da je z obratovanjem začela ena največjih vetrnih elektrarn v Evropi, to je vetrna elektrarna Nysäter na Švedskem. Vetrna elektrarna z močjo 475 MW se nahaja 400 kilometrov severno od Stockholma. Sestavlja jo 114 vetrnih turbin, proizvedla pa bo dovolj zelene energije za oskrbo več kot 300 tisoč švedskih gospodinjstev letno. Vetrna elektrarna bo pripomogla k dekarbonizaciji severne Švedske z zmanjšanjem izpustov CO₂ za približno milijon ton letno.

Avstrija prenavlja svojo zakonodajo o ogrevanju na OVE, ki bo zapovedala postopno opuščanje prodaje kotlov na zemeljski plin, s čimer bo zmanjšala veliko odvisnost države od ruskih energentov. Kar milijon gospodinjstev v Avstriji se namreč ogreva na zemeljski plin, kar predstavlja približno četrtino porabe plina v državi. Država je ena izmed najbolj odvisnih držav EU od ruskega plina, saj je več kot 80 odstotkov njenega plina uvoženega iz Rusije. Tako bo prodaja novih plinskih kotlov zdaj prepovedana od leta 2023 in ne od leta 2025, kot je bilo načrtovano. Prodaja sistemov za ogrevanje na kurilno olje in premog je prepovedana že od leta 2020, sedaj pa bo z novo zakonodajo prepovedala njihovo popravilo. Od leta 2025 naprej bo začela celo uvajati obvezne zamenjave sistemov, zlasti starih ogrevalnih sistemov na kurilno olje in premog, kupljenih pred letom 1980.