Članki

Nedorečene rešitve lahko povzročijo nepopravljivo škodo

Datum: 23. 4. 2021 Besedilo: Polona Bahun

Potekal je Nacionalni informativni dan projekta DeCarb: razogljičenje z inovacijami v energetski prenovi stavb.

Nedorečene rešitve lahko povzročijo nepopravljivo škodo

Dogodek je bil namenjen izmenjavi mnenj med ključnimi strokovnjaki in zbiranju povratnih informacij o predlaganih ukrepih za racionaliziranje okvirjev trajnostnega in učinkovitega energetskega prehoda Savinjsko-šaleške premogovne regije. V okviru dogodka so predstavili tudi akcijski načrt projekta DeCarb za sooblikovanje javno političnih instrumentov v sklopu programskega obdobja 2021-2027 ter inovacijam v prenovi stavb za doseganje večje energetske samozadostnosti iz OVE kot enemu izmed pomembnih razvojnih področji na poti vzdržne realizacije ciljev razogljičenja.

Niko Natek iz agencije KSSENA je ob začetku predstavil projekta DeCarb, ki se izvaja v okviru instrumenta procuRE in se financira iz programa Obzorje 2020. Njegov glavni cilj je sooblikovanje javno političnih instrumentov, ki igrajo vlogo pri izvedbi tranzicije pri izstopu iz premoga. V sklopu izvajanja projekta je agencija že več let vključena v sooblikovanje strokovnih izhodišč na katerih naj bi temeljila tranzicija, če se želimo izogniti poslabšanju bivanjskih in ekonomskih razmer v SAŠA regiji. S projektom se pristopa k spodbujanju inovacij v energetski prenovi z integracijo OVE, kjer je glavni izziv energetska samozadostnost teh stavb. Predstavlja izjemno priložnost za sodelovanje podjetij, ki lahko preko projekta razvijejo popolnoma novo storitev oziroma nek inovativen sistem za izvedbo energetske prenove nad katerim obdržijo pravico do intelektualne lastnine, s čimer je odprta pot do široke komercializacije. Energetska agencija KSSENA sodeluje kot vodilni partner in koordinator aktivnosti s strani naročnikov.

Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik je poudaril, da se nahajamo v izjemno pomembnem obdobju ne samo za slovensko energetiko, ampak tudi za slovensko gospodarstvo in celotno družbo. Smo na začetku prestrukturiranja premogovnih regij Zasavje in Savinjsko-šaleška, pri čemer bo ta proces prinesel še posebej velike spremembe, zato se je zbornica aktivno vključila v iskanje najboljših rešitev za regijo. Po mnenju zbornice bi morala biti Nacionalna strategija za izstop iz premoga pripravljena z enakovredno obravnavo vseh štirih kategorij, ključnih kazalnikov. To so ekonomski, energetski, socialni in okoljski. Prav tako je odločitev o opustitvi rabe premoga po njihovem mnenju mogoče odgovorno sprejeti le sočasno z rešitvami glede zagotavljanja stabilne in cenovno konkurenčne nadomestne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Nerealno se je zanašati zgolj na OVE, ampak potrebujemo konvencionalne vire, saj gospodarstvo v regiji potrebuje oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah. Zato je po njihovem mnenju v strategiji treba opredeliti dovolj dolgo časovno obdobje za postopno prestrukturiranje gospodarstva SAŠA regije, v katerem bo zagotovljen res pravičen prehod. Vzporedno z opredelitvijo letnice opuščanja premoga, je treba sprejeti zakon o zapiranju Premogovnika Velenje z opredeljenimi viri za financiranje izvedbe zapiralnih del, tako s tehničnega kot kadrovskega vidika in zakon o prestrukturiranju SAŠA regije. Ogljična nevtralnost ni opcija, pač pa dejstvo. Je zaveza do okolja in zanamcev. Prav zaradi slednjega pa moramo biti pri sprejemanju odločitev še posebej previdni. Sprejete odločitve morajo enakovredno upoštevati vse kategorije deležnikov in morajo v praksi pomeniti pravični prehod, je še poudaril mag. Franci Kotnik.

Akcijski načrt za razogljičenje premogovno intenzivne SAŠA regije je predstavil Matevž Šilc iz agencije KSSENA. Spregovoril je o glavnih usmeritvah, ukrepih v izvajanju in načrtovanih ukrepih. Trenutno je projekt v prvi fazi, kjer je ključna aktivnost razvoj akcijskega načrta. V drugi fazi pa bodo nato nadzirali aktivnosti, ki jih izvajajo in ocenili, ali so te dejavnosti resnično pripomogle k razogljičenju regije in pravičnemu prehodu.

Izzive in priložnosti prehoda v podnebno nevtralnost moramo znati izkoristiti

Zorana Komar iz Sektorja za okolje in podnebne spremembe na MOP je predstavila glavna izhodišča, sektorske cilje in usmeritve ter obsega in virov financiranja v Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj in sicer da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost, kar pomeni, da bo do leta 2050 zmanjšala emisije za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, izboljšala ponore in hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja podnebnim spremembam. S podnebnim ciljem postavlja strategija sektorjem (promet, oskrba z energijo, industrija, kmetijstvo, stavbe, odpadki) jasne sektorske cilje za leti 2040 in 2050. Prednostna področja ukrepanja za zmanjšanje potreb po energiji bodo energetska učinkovitost, krožno gospodarstvo in druge trajnostne prakse. Cilj pa je zagotoviti, da raba končne v letu 2050 ne bo višja od 40 TWh. Postavljanje sektorskih ciljev za leto 2050 prinaša nekaj negotovosti, saj je prehod v podnebno nevtralnost odvisen tudi od razvoja novih tehnologij, ekonomskih razmer ter ustrezno urejene organiziranosti države in uprave. Na osnovi analize Slovenija lahko doseže podnebno nevtralnost z vsaj dvema scenarijema: z ambicioznim jedrskim scenarijem in ambicioznim scenarijem z uporabo sintetičnega naravnega plina. Za prvi scenarij bo potrebnih za 27 milijard evrov dodatnih naložb, za drugi scenarij pa za 21 milijard evrov dodatnih naložb. Ključni izziv prehoda v podnebno nevtralnost bo financiranje in usmerjanje naložb. Slovenija bo za spodbujanje podnebnih ukrepov zagotavljala sredstva iz lastnih javnih virov, kot so Sklad za podnebne spremembe, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE in namenska sredstva za financiranje razvoja prometne infrastrukture. Poleg tega pa bo Slovenija črpala tudi evropska sredstva iz različnih skladov in mehanizmov, ki so ji že in ji še bodo na voljo. Kot je zaključila, pa strategija ponuja posameznikom, gospodarstvu in družbi paleto priložnosti, znotraj katerih bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov.

Tina Seršen iz Sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve na MzI je predstavila NEPN, in sicer njegove glavne cilje in ključne razvojne usmeritve ter vizijo, ki jo zasleduje glede strukture slovenske energetike v letu zaprtja premogovnika ter pričakovan obseg in vsebina revizije v 2023. NEPN je po šestnajstih letih prva sprejeta energetska strategija v državi, njegova struktura pa je določena na ravni EU. Gre za desetletni akcijski načrt, ki določa cilje do 2030, ki se nanašajo izključno na energetiko in podnebje. Kot smo že večkrat pisali, NEPN obravnava pet razsežnosti (razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost) in določa cilje zanje. NEPN trenutno najbolj aktualno vprašanje izstopa iz premoga naslavlja v dveh razsežnostih, in sicer razogljičenja in energetske varnosti ter določa cilje glede tega. Odločitev o letnici izstopa iz premoga, ki jo moramo sprejeti letos, pa se bo upoštevala v posodobitvi NEPN leta 2024. NEPN določa, da morata biti v letošnjem letu sprejeta Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o prestrukturiranju regije. Sodelujejo s številnimi deležniki, ki morajo biti vključeni v proces gospodarskega in socialnega prestrukturiranja regije ter priprave Nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki jo je v nadaljevanju podrobneje predstavila. Strategijo potrebujemo iz sedmih razlogov. Jasno je treba začrtati elemente pravičnega prehoda, zato je strategija osredotočena na ljudi in gospodarstvo ter ni namenjena energetiki. Strategija je predpogoj za črpanje evropskih sredstev, na osnovi katerih bodo nastali območni načrti, ki bodo pogoj za črpanje tega denarja. Jasno je treba določiti okvire za novo koncesijo Premogovnika Velenje, saj trenutna poteče januarja prihodnje leto. S strategijo se Slovenija pridružuje večini držav EU, kjer je odločitev o izstopu iz premoga že sprejeta. S sprejetjem strategije bomo pravočasno omogočili razvoj alternativne rabe energetske lokacije in sistema daljinskega ogrevanja. Cene emisijskih kuponov strmo naraščajo in HSE se sooča z velikimi finančnimi težavami, zato rabimo jasne odločitve in moramo začrtati jasne okvire, kar nam omogoča strategija. Iz Sklada za pravičen prehod je šestim občinam namenjenih 235 milijonov evrov, kar je več kot je bilo namenjeno za celo državo v prejšnji finančni perspektivi. Če tega denarja do leta 2024 ne bomo počrpali, se bo prerazporedil tistim državam, ki so bile bolj aktivne na področju izstopa iz premoga. Poudarila je, da nam je denar torej na voljo, moramo pa izpolniti predpogoj, da do njega pridemo, in že sedaj določimo letnico izstopa iz premoga in ne čakamo na novi NEPN.

S pravičnim prehodom na zeleno do kvalitetnega življenja

V nadaljevanju je Biljana Škarja iz agencije SAŠA predstavila Območni razvojni program SAŠA regije. Spregovorila je o procesu njegove priprave, glavnih ciljih in ključnih razvojnih usmeritvah, ključnih razvojnih potencialih SAŠA regije, usklajenosti s strateškimi in zakonodajnimi akti ter o glavnih predvidenih virih financiranja. Najprej so pripravili analitični del in nato vizijo razvoja do leta 2027. Program je sestavljen je iz strateškega dela in programskega dela. Največji poudarek pa je pravičen prehod v energetsko in prehransko samooskrbno regijo, konkurenčno krožno gospodarstvo, trajnostni butični turizem, kakovost življenjskega okolja, krepitev tehnološkega znanja, zagotovitev dostojnega življenja za ranljive skupine in digitalizacija. Vsak območni razvojni program je finančno ocenjen, projekti ki so jih prejeli za naslednje finančno obdobje (351) pa so ocenjeni na dve milijardi evrov. Te so smiselno vključili v sklope razvojnega programa.

Klemen Košir iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je govoril o pripravi programov financiranja za obdobje 2021-2027 (pomen in vloga financiranja prioritet na področju trajnostne energetike in mobilnosti) in glavnih razvojnih projektih, uvrščenih v območni načrt za SAŠA regijo (glavni predvideni viri financiranja ter pričakovani učinki izvedbe načrtovanih projektov). Trenutno je v teku programsko obdobje 2014-2020 in projekte se lahko na objavljene razpise prijavlja do konca leta 2023. Gre za tri pakete razvojne pomoči. Tretji se nanaša na obdobje 2021-2027 in sicer v višini 3,2 milijarde evrov. V okviru tega tudi Sklad za pravičen prehod. Predvideva deset ključnih prioritet. Pripravljeni bodo trije programi za koriščenje teh sredstev na področju štirih vsebinskih ciljev politik, ki so podobni tistim iz sedanjega programskega obdobja. Nacionalni program bo narejen za koriščenje sredstev kohezijskega sklada medtem, ko bosta regionalna programa za vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, kjer se stopnja razvitosti bistveno razlikuje, pripravljena za koriščenje sredstev socialnega sklada in regionalnega razvojnega sklada. Razvitost regij pa vpliva na sredstva, ki jih lahko pridobijo. Poudaril je, da niti natančna vsebinska opredelitev in niti natančna finančna opredelitev o posameznih vsebinah še nista določeni, ampak je vse še predmet usklajevanj in pogajanj. Izpostavil pa je še, da je Načrt za okrevanje in odpornost do konca tega meseca treba posredovati Evropski komisiji, projekti iz tega načrta pa morajo biti izvedeni do konca leta 2026. Do sredstev iz Sklada za pravičen prehod v skupni višini 250 milijonov evrov sta upravičeni dve premogovni regiji – SAŠA in Zasavje.

Nina Bračko Colja iz družbe Next Move Energy, ki se ukvarja s trgovanjem z različnimi energenti, je pripravila zanimivo predstavitev o tem, kaj se dogaja na trgu emisijskih kuponov. Ne samo na reguliranem trgu, ampak tudi prostovoljnem trgu, ki je namenjen projektom za izravnavo ogljičnega odtisa podjetij. Govorila pa je tudi o vlogi emisijskih kuponov pri sofinanciranju energetskega prehoda. Kot je povedala, cene emisijskih kuponov na reguliranem trgu zelo hitro rastejo in ni pričakovati, da bi se trend umiril. Posledice tega naraščanja zelo čutijo podjetja, ki imajo velike potrebe po teh kuponih, zato se poraja vprašanje, kako naj se podjetja spopadajo s trenutnim stanjem na trgu. Tu kot pomemben dejavnik nastopi energetski menedžment. Evropski okvir daje možnosti za nadaljnje investicije z namenom zniževanja globalnih emisij, da podjetja kljub visokim cenam emisijskih kuponov dosežejo te cilje in omogočajo nadaljnji razvoj, kljub neustavljivim naraščanjem cen kuponov.

Potrebne so širše sistemske rešitve

V razpravi o prestrukturiranju SAŠA premogovne regije so se sogovorniki posvetili upoštevanje strokovnih podlag o najoptimalnejši časovnici za zapiranje Premogovnika Velenje v letu 2033 ali 2038, časovnici priprave Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in prestrukturiranju regije, Energetski neodvisnost in omejitvam jedrsko-plinskega scenarija. V ospredju so bili tudi vprašanje naravnanosti predloga Sklada za podnebne spremembe, težave pri dostopanju do sredstev tega sklada utemeljitev namenjanja sredstev za posodobitev obstoječe infrastrukture in rentabilnim investicijam. Niso pa mogli mimo vprašanja usklajenost načrta za okrevanje in odpornost z načrtovanimi območnimi načrti Sklada za pravičen prehod (gre za dva mehanizma, ki se naj bi med sabo dopolnjevala) in seznanjenosti pripravljavcev vsebin načrta z izhodiščno oceno investicijskih projektov predlaganih za uvrstitev v območne načrte.
O projektih, ki bi bili najbolj primerni oziroma ustrezni za prestrukturiranje SAŠA regije glede na trenutna znanja regije je Drago Koren iz občine Šoštanj povedal, da zadnja leta na tem delajo zelo intenzivno in glede na to, da se v njihovem okolju premogovništvo, ki zagotavlja veliko delovnih mest opušča, je treba tem ljudem zagotoviti ustrezna delovna mesta. Zato bi s projekti najlažje nadomestili izgube pri opuščanju premoga. Pomembno je, da se degradiran prostor v Šoštanju hitro sanira, s čimer bi pridobili prostorske zmožnosti za nove poslovne cone, kar bi privabilo nova podjetja. Mag. Saša Podlogar Žnidaršič iz HSE, je povedala, da je družba zelo vpeta v pripravo predlogov projektov za regijo iz različnih področij, ki imajo za cilj ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest in prehoda v podnebno nevtralnost, ki bi in bi upravičili financiranje iz Sklada za pravičen prehod. Hinko Šolinc iz MzI je izpostavil kadre iz TEŠ in premogovnika, zato bi bil smiseln takšen projekt, ki bi vsaj delu teh lahko omogočil zaposlitev. Prav tako ne smemo pozabiti na energetsko lokacijo. Še kako pa je s prestrukturiranjem povezano daljinsko ogrevanje v Velenju in Šoštanju, na kar pa se marsikdaj pozabi. Poraja se namreč vprašanje, kje bodo dobili toploto ob nepredvidenem predčasnem zaprtju TEŠ. O Skladu za podnebne spremembe je nekaj podrobnosti podala Zorana Komar in ob tem opozorila, da Slovenije ni v Modernizacijskem skladu, ker ima po merilih za članstvo previsok BDP. Dejala je, da iz Sklada za podnebne spremembe financirajo tiste projekte, ki se ne morejo financirati iz drugih virov. Poleg tega pa je bistveno za financiranje iz tega sklada, da so projekti pripravljeni. Glede tega, kje bi se lahko zapletlo pri izstopu iz premoga in na kaj je treba biti najbolj pozoren ter kakšna bi bila idealna SAŠA regija so sogovorniki izpostavili predvsem nenadzorovano hitro zapiranje, zagotovitev socialne varnosti zaposlenih in hkrati razvoj regije, ohranjanje trenutne energetske oskrbe, nov gospodarski bolj diverzificiran razvoj, široko podporno okolje za podjetništvo, prekvalifikacijo kadrov, rezervno vizijo razvoja in izkoriščanje vseh razpoložljivih virov financiranja.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (2)
maj 2021 (1)