Članki

Najti bo potrebno sobivanje z naravo

Datum: 13. 5. 2021 Besedilo: Vladimir Habjan

Energetika in okolje ’21.

Najti bo potrebno sobivanje z naravo

V iskanju novih možnosti proizvodnje električne energije so se v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) zavestno odločili, da se izognejo območjem Nature 2000, je na zoom konferenci Energetika in okolje ’21 povedal direktor DEM Andrej Tumpej. »Najti bomo morali možnosti za sobivanje z naravo. Energetiki smo bili vse preveč samo-zveličavni in smo si žal tako mnenje ustvarili tudi v javnosti. Zato bomo morali stopiti skupaj in šele tako bomo dobili skupno sliko. Zdaj smo preveč na okopih. Zato dajem apel: vsi smo dobri proizvajalci megle,« je bil oster Tumpej. Kot je povedal, se gradnja proizvodnih objektov deli na dva dela. Prvi je faza načrtovanja, drugi faza izgradnje. Če je druga faza načrtovana skorajda do ure natančno, lahko pri časovnici prve faze pomaga le steklena krogla, tako je nepredvidljiva. Prevečkrat namreč naletijo na zavrnitev, ker vloge »niso popolne«. Po Tumpejevem mnenju to vpliva na samo konkurenčnost slovenskih podjetij, gospodarstva in tudi države.

Temu je pritrdil mag. Silvester Jeršič iz HESS, saj so podatki o časih, potrebnih za začetek gradnje posamezne HE na spodnji Savi z vsako gradnjo daljši. »Seveda je problem v zakonodaji, a je to je vseeno preveč poenostavljeno trditi. Najti bi morali root cause (korenski vzrok), kje nastajajo zamude. Kajti čas je odločilen! Če smo za tri gorvodne HE potrebovali tri leta od pobude, prostorskega plana pa do začetka gradnje, jih zdaj dva ali trikrat več. Namesto da bi bili vedno boljši, smo vedno slabši, je bil skeptičen mag. Jeršič.

Prihodnost energetike je v razpršenih virih, je povedal Tumpej, tako v vetrni, sončni energiji, pa tudi geotermalni, in tega se v DEM aktivno lotevajo. Paralelno delajo tudi na hranilnikih, tako ČHE kot baterijskih. Tudi poslovna politika HESS je usmerjena na vodo in sonce, je zatrdil Jeršič.

Postopki PVO so v Sloveniji predolgi, je na okrogli mizi OVE in zakonodaja EU povedala odvetnica Ana Stanič. »Slovenski pravilniki na tem področju niso v skladu z evropsko zakonodajo. Zna se zgoditi, da bodo imeli investitorji zaradi tega težave. Kajti EU je že začela postopke zoper države, ki imajo roke, ki niso skladni z EU zakonodajo, na primer Nemčija in Belgija. Posledice so lahko hude. Treba je gledati tudi na konkurenčnost, ki je zaradi dolgih rokov zdaj ni,« je povedala Staničeva. Kot zdaj kaže, bo Evropa težila k temu, da bodo države razširjale območja Nature 2000, ki je v Sloveniji nadpovprečno obsežno, pri čemer je zaželena biodiverziteta. »Evropska zakonodaja se zelo spreminja in povezuje z naravo, zato bomo morali sprostiti zakonodajo in tudi našo miselnost. Reke naj bi se vračale v prvotno obliko. Imamo veliko izzivov, nimamo pa druge izbire – morali se bomo odzvati,« je povedala Staničeva. S tem se je strinjal tudi mag. Jeršič, ki rešitev vidi v sodelovanju vseh akterjev, v hitrem odločanju, sledenju tega, kar je odločeno in v odpravi nepravilnosti v postopkih.

Da so sončne elektrarne lahko odlično dopolnilo hidroenergiji, je razmišljal dr. Ambrož Božiček iz družbe HESS, ki je z vrsto primerjavami in vidiki ocenjeval, ali so sončne elektrarne nadomestilo ali dopolnitev hidroelektrarnam. Pri tem je med drugim primerjal količino proizvodnje na letni ravni, dinamiko proizvodnje na dnevni ravni, pasovno in trapezno proizvodnjo, možnosti uporabe hranilnikov, kot tudi cen, kar je vse prikazal na konkretnem primeru HE in sončne elektrarne. Glede na povedano, je mešanica OVE, HE in sončne – idealna kombinacija v Sloveniji, je sklenil Božiček.

O trgu fleksibilnosti za potrebe distribucijskega omrežja je govoril dr. Jurij Curk iz Elektra Ljubljane, pri čemer je razpredal o možnosti zmanjšanja izgub v distribucijskem omrežju, kjer so še možnosti izboljšav. Kakovost dobave najbolj ogrožajo ekstremni vremenski pojavi, ki so postali stvarnost. Kot najboljšo možnost do dobrega omrežja v Elektru Ljubljana vidijo v – kabliranju, s čimer bi dosegli visoko zmogljivost in majhne izgube. Omrežje, ki nikoli ni optimalno izkoriščeno, pa je možno izboljšati s fleksibilnostjo. V ta namen so s partnerjem družbo GEN-I zastavili nov projekt, kjer si rezultate obetajo v prihodnosti.

Kot je povedal že direktor Tumpej, so v DEM zastavili vrsto OVE projektov, ki jih je podobno predstavil dr. Boštjan Gregorc. Nove priložnosti proizvodnje električne energije iz OVE vidijo v zastavljenih projektih: VE Ojstrica (10,8 MW), ČHE Kozjak (2x220 MW), VE Rogatec (6x3,6 MW), VE Paški Kozjak (4x3,6 MW), v baterijskih hranilnikih in sončnih elektrarnah. Vse skupaj naj bi doseglo 77 MW moči in 162,3 GWh letne proizvodnje, moč hranilnikov pa 500 MW. Za dosego zastavljenih projektov si v DEM želijo pohitritev postopkov, zavedajo pa se, da bo za dosego razogličenja ključno sodelovanje vseh deležnikov.

Če je bil leta 1971 delež porabe primarne energije 86 odstotkov iz fosilnih virov, je bil leta 2017 še vedno 81 odstotkov, je povedal profesor dr. Iztok Tiselj iz IJS. Kot kaže, nismo ravno veliko napredovali. Po podatkih ENTSO-E predstavlja jedrska energija več kot polovico vse čiste energije v Evropi, pa tudi v Sloveniji je podobno. Primerjava Francije in Nemčije kaže večje razogličenje v Franciji, ki ima 58 jedrskih elektrarn, v Nemčiji pa so se jim odpovedali. Zato imajo v Nemčiji slabši ogljični odtis, kot je  evropsko povprečje. Kot veliko prednost jedrske energije vidi dr. Tiselj predvsem majhen prostor, ki ga ta zaseda. Veliko si obeta tudi od suhega skladišča, ki ga trenutno gradijo v NEK, in bo za 200-300 let rešil problem radioaktivnih odpadkov. Jedrska energija je lahko ključen del zelene energetske prihodnosti, je sklenil dr. Tiselj.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (2)
maj 2021 (5)
junij 2021 (4)