Članki

Majhnost je lahko naša prednost

Datum: 14. 5. 2021 Besedilo: Polona Bahun

Energetika in okolje '21

Majhnost je lahko naša prednost

Državni sekretar na MzI Blaž Košorok je predstavil nacionalni načrt za okrevanje in odpornost ter spregovoril o priložnostih pri zelenem okrevanju energetike. Kot je poudaril, so energetiki pri zelenem prehodu dali posebno pozornost. Še zlasti, ker denarnih sredstev, kot jih ima Slovenija trenutno na razpolago, še nikoli ni imela. Predvsem bodo energetiki namenja nepovratna sredstva. Po letu 2020 bodo na razpolago še drugi viri, predvsem Evropska kohezijska politika, ki se pripravlja za novo finančno perspektivo 2021-2027. Gre za Kohezijski sklad, evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad. Točno temu pa je namenjen mehanizem NextGenerationEU. Nekaj bo tudi sredstev iz instrumenta React-EU. Energetika se pojavlja na dveh komponentah. Vodilo je bilo, da so projekti pripravljeni, hitro izvedljivi in bodo okrepili naše gospodarstvo po pandemiji. Cilj, ki so ga zasledovali pri pripravi načrta, je bil cenovno dostopna in čista električna energija: povečanje proizvodnje iz OVE, izboljšanje infrastrukture – predvsem distribucijskega omrežja ter učinkovita in preudarna raba energije. Zaradi sprejemanja nove evropske zakonodaje je točno je treba postaviti roke za reforme, ki jim nato sledijo mejniki in ukrepi. Evropska komisija pričakuje, da se bodo sredstva počrpala do leta 2026, zato mora biti ambicioznost na prvem mestu. Je pa nacionalni načrt živ dokument, ki ga bo moč spreminjati. Pri pripravi načrta so prisluhnili potrebam gospodarstva, kjer vlada velik interes, zato je prepričan, da bodo sredstva porabljena.
V času našega oziroma portugalskega predsedovanja Svetu EU se bo pripravljalo in tudi sprejemalo kar nekaj pomembnih dokumentov, zato se bo odvilo precej večstranskih pogovorov in usklajevanja. Sam upa, da bo Slovenija kot predsedujoča država znala to izkoristiti.
Sporočilo, ki ga Slovenija želi EU dati na področju energetike v času njenega predsedovanja, je, da je treba upoštevati specifike posamezne države. Hitenje s prenosom posameznih ciljev brez, da so ti premišljeni, ne bo šlo, saj je prej treba rešiti kar nekaj zahtevnih vprašanj. Obstaja pa tudi veliko priložnosti, saj moramo kot predsedujoča država ohranjati nevtralno vlogo. Na MzI se trenutno najbolj intenzivno ukvarjajo s strategijo izstopa iz premoga in prestrukturiranjem obeh premogovnih regij. Zavedajo se, da bo opustitev premoga imela dolgoročne posledice, še zlasti, če se bo zgodila nenačrtovano oziroma nepremišljeno.
Sporočilo udeležencem je bilo, da je treba imeti pogum, dobro pripravljene strateške načrte, si postaviti mejnike in ne odlašati z odločitvami. To bo omogočilo financiranje iz evropskih sredstev, ki so nam na razpolago.

Za prihodnost potrebujemo pogum, voljo in zdravo kmečko pamet

Na okrogli mizi o tem, kako uspešno naprej do brezogljičnosti je predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič povedala, da bo na hitrost prehoda v brezogljičnost v Petrolu vplival predvsem premik na električna vozila, subvencije in spodbude v državah, v katerih so prisotni, in tehnološki razvoj različnih OVE.

Glavni direktor družbe Plinovodi in predsednik EZS Marjan Eberlinc je povedal, da plin predstavlja prehodni energent v brezogljično družbo. Za prehod v nizkoogljičnost in nato v brezogljičnost je pred nami je vrsta prepotrebnih aktivnosti, ki se jih energetski sektor dobro zaveda. Vendar pa bodo morali vsi energetiki stopiti skupaj. Naša majhnost je pri tem bistvena prednost, saj smo lahko izjemno fleksibilni. Ne smemo pa že vnaprej izključiti nobene tehnološke možnosti. Energetske družbe so dobro pripravljene in imajo pripravljene dobre svoje načrte, za preskok je potreben le pogum, premišljenost in vzajemno neizključevalno delo.

Generalni direktor GEN energije Martin Novšak je poudaril, da je skupina in njene družbe že nizkoogljični in obvladujejo moderne tehnologije, ki lahko prispevajo k razogljičenju celotnega energetskega sektorja. Treba pa bo upoštevati zanesljivo oskrbo, ki je danes sama po sebi umevna. Izredno pomembna pri odločitvah pa je tudi ekonomika rabe virov in okoljska sprejemljivost. Izpostavil je, da je bila prehojena pot dinamična, prihodnja pa je pot v neznano. Pri tem je treba upoštevati, da bodo uporabniki vedno in povsod imeli na razpolago energijo. Zato se je treba prilagajati in imeti v vseh letnih časih, noč in dan vire na razpolago.

Svetovalec uprave Elektra Ljubljana dr. Igor Šalamun je dejal, da zaradi zelene transformacije za distribucijska podjetja, ki so v prvi bojni črti do odjemalca, prihaja novo obdobje. Izredno se povečuje proizvodnja iz razpršenih virov, kar vpliva na delovanje distribucijskega omrežja, na odjemalce in samo kakovost električne energije. Zato bo treba v prihodnjih letih zagotoviti normalno delovanje distribucijskega omrežja v novih pogojih delovanja, proizvodnje in porabe električne energije. Ključen bo razvoj na mikrolokacijah in s tem rešiti ozka grla, da bodo lahko omogočali prenos energije.

Direktor Področja za strateške inovacije v Elesu mag. Uroš Salobir je dejal, da nas čakajo ogromno sprememb nosilcev energentov, zato bomo morali razumeti tudi karakteristiko odjema. Vse negotovosti in nejasnosti predstavljajo ogromna tveganja, saj se lahko obrnemo v napačno smer. Izogibati se moramo napačnim vlaganjem, kar bo predstavljalo največji izziv. Zato moramo gledati sistemsko, graditi čezsektorske rešitve, partnerstva in skupne investicije. V prihodnje bo večji poudarek na mikro omrežjih, vendar bomo prenosna omrežja še vedno potrebovali, vsega pa ne bomo mogli reševati samo z elektrifikacijo. Čezsektorske rešitve in optimizacije ter premišljeno načrtovanje različnih omrežij je ključno. Premišljene rešitve za Slovenijo bodo osredotočene na to, kar bomo potrebovali, in tega se moramo zavedati.

Glavna sporočila sodelujočih v razpravi so bila, da so spremembe tu in jih moramo vzeti kot dejstvo. Važno je, da ne bomo prehitri, da bomo aktivni, preudarni in ne bomo prehitevali dogodkov ter prepoznali prave in napredne rešitve. Spodbujati bo treba investicije, da bodo šle v pravo smer, in si pri tem ne postavljati ovir. Slovenija ima dobra izhodišča in orientiranost za zeleno preobrazbo. V to smo zagrizli že pred desetletji, nadaljevali pa bomo z višjim tempom. Pri tem pa potrebujemo vire in ustrezno regulativo in razumevanje potreb, želja in predvsem možnosti, da potrebe in želje uresničimo.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (2)
maj 2021 (5)
junij 2021 (4)