Članki

S posveta Energetske zbornice Slovenije

Datum: 8. 7. 2021 Besedilo: Brane Janjič

V desetletju elektrike nas čaka veliko izzivov.

S posveta Energetske zbornice Slovenije

V organizaciji Energetske zbornice Slovenije je včeraj potekalo mednarodno spletno posvetovanje na temo predstavitve ključnih značilnosti slovenskega energetskega sistema, ki so jih na zbornici pred kratkim zbrali v posebnem zborniku z naslovom Energija v Sloveniji ter prednostnih nalogah na področju energetike v času slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Kot je uvodoma izpostavil predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc,  živimo v posebnem obdobju, ki je obarvano zeleno barvo, pri čemer pa si na EZS želijo, da ne bi šlo le za modno muho, ampak trajno usmeritev. Kot je dejal, je analiza, ki so jo konec minulega leta opravili med energetskimi podjetji v Sloveniji, pokazala, da imajo ta v razvojnih načrtih do leta 2027 na seznamu vrsto projektov povezanih z energetsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri, pametnimi omrežji in zniževanjem emisij v skupni vrednosti več kot štiri milijarde evrov. Še več, projektov, ki jih je mogoče uresničiti takoj je za 1,25 milijarde evrov, z njihovo uresničitvijo pa bomo tudi odločneje stopili na pot zelene preobrazbe. Podnebne spremembe so dejstvo in ukrepati moramo takoj, je dejal Marjan Eberlinc, in poudaril, da so za uspeh v boju proti podnebnim spremembam, poleg ukrepov in spremembe ravnanja vsakega posameznika, pomembne tudi strukturne spremembe in medsektorsko sodelovanje. 
Kot rečeno, je Energetska zbornica Slovenija pred kratkim izdala posebno publikacijo z naslovom Energija v Sloveniji, ki naj bi omogočila razpravo o nadaljnji energetski prihodnost na podlagi predstavljenih dejstev.  Ob tem je bilo izpostavljeno, da se Slovenija glede zanesljivosti oskrbe z električno energijo že vrsto let uvršča v sam vrh držav sveta, da smo glede oskrbe z energijo več kot 50-odstotno uvozno odvisni ter, da smo še najbližje samooskrbi pri proizvodnji električne energije, kjer uvozna odvisnost med leti precej niha in je odvisna predvsem od ugodne hidrologije. Tretjinska razdelitev proizvodnje med hidro, termo in jedrsko energijo nam je bila doslej v prid, nas pa v prihodnje čakajo zahtevne naloge povezane predvsem s povečanjem deleža obnovljivih virov, pri čemer Slovenija cilja za leto 2020 o 25-odstotnem deležu obnovljivih virov v končni rabi energije ni dosegla. Imamo sicer napovedanih kar nekaj projektov, ki naj bi pomagali izboljšati tovrstno sliko – sprejet je bil dogovor o gradnji elektrarn na srednji Savi, gradijo se sončne elektrarne in v postopku pridobivanja dovoljenj je tudi nekaj vetrnih elektrarn, bo pa za dosego zastavljenih ciljev treba izrabiti vse razpoložljive nizkoogljične vire, med njimi tudi jedrsko. Ključna vprašanja v slovenski energetiki so tako, kolikšno uvozno odvisnost si lahko še privoščimo, kako bo potekalo opuščanje premoga, kakšna bo prihodnost izrabe jedrske energije, kako pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije in izboljšati energetsko učinkovitost. Spodbudno je, da je zeleni prehod dobil pomembno mesto tudi v Načrtu za okrevanje in odpornost, v okviru katerega bo zanj skupno na voljo milijardo 61 milijona evrov, od tega 588 milijonov evrov nepovratnih sredstev, in da ima odločno vladno podporo. 

Slovenija bo v času predsedovanja nadaljevala evropsko pot zelene preobrazbe

V nadaljevanju je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok predstavil nekatere ključne cilje s področja energetike, ki bodo v ospredju v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Kot je dejal, bodo naša prizadevanja temeljila na trajnostnem razvoju, krožnem gospodarstvu, ogljični nevtralnosti in zelenemu prehodu, eden ključnih ciljev pa bo tudi povečanje odpornosti na krizne razmere. Ob tem je izpostavil pričakovane živahne razprave ob predstavitvi svežnja zakonodajnih ukrepov iz paketa Fit for 55, ki naj bi bili javnosti predstavljeni 14. julija in nadaljevanje dialoga in pogajanj glede zakonodaje TEN-E. Ambicije Slovenije na omenjenih področjih so, da bi uspeli čim bolj uskladiti mnenja med državami članicami, saj imajo te, izhajajoč iz značilnosti lastnih energetskih sistemov, precej različne poglede. 
Precej zahtevnih nalog ministrstvo čaka tudi v domačem okolju, saj naj bi v kratkem sprejeli odločitev o izstopu iz premoga – predlagana letnica je leto 2033, sprejeti pa bo treba tudi odločitev glede prihodnje rabe jedrske energije. Blaž Košorok je ob tem izpostavil, da se tudi mednarodna stroka strinja, da je jedrska energija pomemben nizkoogljični vir in da brez nje zastavljenih ciljev do leta 2050 ne bo mogoče doseči. Ob tem moramo v Slovenji najprej doseči podaljšanje obratovalne dobe obstoječe nuklearke, čaka pa nas tudi zahtevno prepričevanje o nujnosti in vseh prednostih izgradnje JEK2, pri čemer je, poleg protestov posameznih skupin iz sosednjih držav, verjetno doma pričakovati tudi referendum. Kot je še dejal Blaž Košorok, naj bi v vmesnem času svojo vlogo kot prehodni energent v ogljično nevtralno družbo odigral tudi zemeljski plin, v procesih dekarbonizacije pa naj bi pomembno vlogo imela tudi proizvodnja vodika.
Christian Zinglersen, direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER, ki ima sedež v Ljubljani, je v zvezi z prihodnjimi izzivi dejal, da bo poleg že naštetih tem treba v prihodnje precej pozornosti nameniti nadaljevanju procesov vzpostavljanja enotnega evropskega energetskega trga, pa tudi spremljanju in sooblikovanju zakonodaje povezane z alternativnimi gorivi, proizvodnjo vodika in zagotavljanjem kibernetske varnosti, ki postaja ob vse večji digitalizaciji in elektrifikaciji družbe še pomembnejša. Ob tem je izpostavil tudi potrebo po dodatnih precejšnjih investicijah v omrežje in nadaljnjem razvoju trga prožnosti ter omenil, da še vedno ostaja velik problem pridobivanje vseh dovoljenj za izgradnjo potrebne energetske infrastrukture.

Sveženj ukrepov iz paketa FIT for 55 priložnost za razvoj

Mnenje, da je pred nami pomembno obdobje, ki ga bo zaznamovala električna energija, je izrazil tudi Kristian Ruby,  generalni sekretar Eurelectrica, ki je opozoril, da bo v desetletju elektrike treba  v zelo kratkem času izpeljati velike spremembe. Evropska energetska industrija po njegovih besedah pozdravlja napovedane ukrepe iz zelenega dogovora, saj ta prinaša nove družbene, gospodarske in strateške priložnosti vsem Evropejcem, pri čemer bi morala biti elektrifikacija rdeča nit vseh napovedanih ukrepov, ki napovedujejo razogljičenje EU do leta 2050. Kot je povedal, se je Eurelectric aktivno vključil v pripravo ukrepov iz paketa Fit for 55 in dobro sodeluje z Evropsko komisijo, pri čemer bi omenjeni paket moral, poleg napovedane elektrifikacije številnih področij našega življenja, to podpreti tudi z zmanjšanjem dajatev na uporabo električne energije in izenačitvijo pogojev poslovanja energetskih podjetij ter posodobitvijo energetskih sistemov. Prav tako bi bilo treba tudi olajšati pogoje pridobivanja dovoljenj za postavitev ustrezne energetske infrastrukture ( s tem problemom se srečujejo številne države, še posebej pa je izrazit pri nas), okrepiti mrežo polnilnih postaj za e-vozila in pospešiti naložbe v pametna omrežja. Energetska industrija pričakuje tudi vzpostavitev stabilnih pogojev financiranja in okrepljena vlaganja v energetsko infrastrukturo, ki je pogoj za dosego zastavljenih podnebnih ciljev.
V nadaljevanju posvetovanja je bilo izpostavljenih še nekaj zanimivih podobnih razmišljanj, pri čemer je po mnenju vseh ključnega pomena, kako tudi v prihodnje zadostiti pogoju ohranjanja zanesljivosti in konkurenčnost oskrbe z električno energijo. V zvezi s tem je evroposlanec Franc Bogovič znova izpostavil, da dolgoročne napovedi sicer kažejo zmanjšanje skupne porabe energije, a hkrati tudi povečano povpraševanje po električni energiji, kateremu bomo v Sloveniji brez nadaljevanja jedrske opcije težko zadostili. Predpogoj za postavitev JEK2 je po njegovem zgraditev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, katerega lokacija je že lep čas določena, a se njegova gradnja še ni začela. Kot je dejal, bo za dosego zastavljenih ciljev treba izrabiti vse razpoložljive vire, pri čemer bi se morali začeti pogovarjati o možnih tehnologijah in ne o ideologijah. Brez novega jedrskega bloka pa po njegovem prepričanju ne bomo mogli zagotoviti vse potrebne električne energije razen z izjemnim povečanjem energetske odvisnosti, kar pa hkrati pomeni tudi zelo nepredvidljivo in drago oskrbo z električno energijo.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 3,67)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (2)
maj 2021 (5)
junij 2021 (6)
julij 2021 (4)