Članki

Sveženj bo dodobra zatresel poslovno krajino

Datum: 16. 7. 2021 Besedilo: Polona Bahun

Začeti je treba danes in se ob tem zavedati, da jutri še ne bomo na cilju.

Sveženj bo dodobra zatresel poslovno krajino

Center energetsko učinkovitih rešitev (CER) je v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji pripravil strokovni posvet o podnebno energetskem svežnju Pripravljeni na 55.

Beseda je tekla predvsem o tem, kako bo ta nov zakonodajni sveženj vplival na gospodarstvo in kako naj se gospodarstvo pripravi. Ta prinaša namreč temeljite spremembe in modernizacijo gospodarstva. Prav tako pa bo ta obširen zakonodajni paket za Slovenijo med njenim polletnim predsedovanjem Svetu EU zelo pomembna tematika. Pomembna bo zlasti obravnava obsežnega svežnja v celoti, saj ga sestavlja 12 raznolikih zakonodajnih aktov. Za uspeh predlaganega svežnja, ki naj bi vodil k podnebno nevtralni Evropi, pa je pomembno v tej zgodnji fazi razširiti zavedanje med ključnimi deležniki, ki jih bodo zakonodajni predlogi najbolj zadevali.

Kot je v uvodu poudarila izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar, je sveženj pomemben mejnik pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora. EU je z njim naredila odločen korak k cilju, da Evropa postane prvi podnebno nevtralni kontinent do leta 2050. Paket ima jasen cilj – nujno moramo zmanjšati emisije za najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990 in onesnaževanje mora dobiti svojo ceno. Gre za izjemno ambiciozen načrt, saj je ta cilj potrebno doseči v naslednjih osmih letih do leta 2030. Gospodarstvo je zato pred resnim izzivom, saj bo paket bistveno spremenil pogoje poslovanja. Spremembe, ki jih prinaša so obsežne, korenite in izjemno zahtevne. Z njimi bodo soočeni popolnoma vsi sektorji. Prinašajo številne priložnosti, a tudi nevarnosti. Spremembe bodo od vseh deležnikov terjale veliko iznajdljivosti, kreativnosti, inovativnosti in agilnosti. CER pričakuje, da bo zelena tranzicija ambiciozna, potekala transparentno in pravično ter bo temeljila na odprtem dialogu, bo vključevalna in povezovalna. Pričakujejo pa spodbudno in usklajeno delovanje zakonodajalcev in finančnih inštitucij. Potrebno je odločno in takojšnje ukrepanje vseh deležnikov. Stroški neukrepanja pa bodo lahko zelo presegli stroške zelenih naložb. 

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je povedala, da je Evropska komisija s paketom pokazala pripravljenost, da hodimo po poti v boljšo in bolj zeleno prihodnost. Paket je konsenz o tem, da je nekaj treba narediti. Tako države članice EU kot državljani se strinjajo, da želimo, da do leta 2050 Evropa postane podnebno nevtralna, prav ta paket pa je odgovor, kako to narediti. Vsekakor pa ni več vprašanje ali, ampak samo še kako in na kakšen način. Paket temelji na štirih načelih. Vsi sektorji morajo biti udeleženi, vse države članice morajo sodelovati, ni paket dober le za planet, ampak tudi za rast. Nujno je videti, da okolje in gospodarstvo ne smeta biti več sovražnika, ampak partnerja. Paket mora biti pravičen, tako znotraj EU kot pomagati tudi ostalim državam članicam. Paket je priložnost oziroma izziv in je tudi strošek. Zato je Evropska komisija v tem paketu predlagala tudi socialni podnebni sklad. Vendar je to le en kamenček v mozaiku vse pomoči EU, in več kot tretjina sredstev je namenjena zelenemu. Evropska komisija poziva k dialogu, saj bo to velik izziv tako za slovensko predsedstvo, Evropsko komisijo, države članice in vse druge deležnike.

Ključna prioriteta slovenskega predsedovanja usmerjena prav na Paket Pripravljeni na 55

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je poudaril, da je slovensko predsedstvo v pomembnem obdobju. Gre za implementacijo pariškega sporazuma, zelenega dogovora in začenjajo tudi z obravnavo paketa Pripravljeni na 55. Smo v obdobju, ko zeleni dogovor dobiva konkretno obliko. Slovensko predsedstvo si je na področju okolja kot prvo prioriteto izbralo nalogo, kako čim dlje priti s tem paketom in pustiti svojemu nasledniku kar se da usklajen in pripravljen paket, kar bo težka naloga. Po prvem srečanju na to temo bo že veliko več znanega o konkretnih vsebinah, zadržkih in podporah, ki jih imajo države članice v zvezi s tem paketom. Poleg na podnebne spremembe pa se bo Slovenija pri predsedovanju na področju okolja osredotočila tudi na druge naloge, kot so biotska raznovrstnost in krožno gospodarstvo. V okviru paketa je nujno treba izpostaviti tudi prizadevanja za globalni dogovor glede ciljev in nalog EU na področju boja proti podnebnim spremembam, vendar je treba vedeti, da mora Evropa povezati ta prizadevanja tudi z drugimi kontinenti, zato je naloga predsedstva usmerjena na prihajajočo mednarodno podnebno konferenco, na kateri bi radi dosegli ključen dogovor, da pridemo do cilja pariškega sporazuma. Minister se je dotaknil nekaterih predlogov v okviru paketa in dejal, da sistem EU-ETS ostaja temelj podnebne politike EU. Vsi, ne samo gospodarski subjekti, ki bomo v prihodnje uporabljali fosilna goriva, bomo to tudi plačali. Sistem bo po novem zajel tudi emisije stavb in cestnega prometa. Naslednji je socialni sklad, s katerim želi Evropska komisija minimalizirati učinke zelenega prehoda na socialni položaj najranljivejših. Kar zadeva uredbo o delitvi prizadevanj, se mora Svet za okolje dogovoriti za nove cilje na ravni držav članic, kar bo izredno zahtevna naloga. To nam bo omogočilo doseči cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij in podnebno nevtralnost do leta 2050.  Pri tem je vsaka država članica ključnega pomena, da svoj del izpolni. Države pa imajo različne izhodiščne položaje in okoliščine, zato univerzalne rešitve ni, doseči pa je treba skupni cilj. Tu bo ogromno usklajevanj glede delitve prizadevanj, kar bo najzahtevnejši del. Moramo zagotoviti konkurenčnost evropskega gospodarstva navzven in preprečiti selitev industrije evropskih držav v tretje države. Ta problem bo naslovil mehanizem za ogljično prilagajanje na mejah. 

Delo Sveta EU v času slovenskega predsedovanja se je na ravni delovne skupine že začelo, tako da bodo naslednji teden na neformalnem srečanju ministrov EU za okolje že lahko potekala razprava o tem paketu. Zaradi številnih medsebojnih povezav zakonodaje, pa ga bodo obravnavali tudi ministri z drugih področij. S tem bo omogočena široka razprava, ki bo pripeljala do skladnosti svežnja. Na decembrskem formalnem srečanju sveta EU pa nameravajo že sprejeti poročilo o napredku. Razprava o tem svežnju se šele začenja, pri tem pa bo treba odgovoriti na vprašanja, kako se na najbolj pravičen in odgovoren načinu lotiti uresničevanja ambiciozno zastavljenih ciljev. 

Podpredsednik sveta CER Gregor Benčina je povedal, da si CER že deset let prizadeva za trajnostne rešitve in vzpostavitev trajnostnega gospodarstva. Kot je dejal, gospodarstvo v glavnini pozdravlja predlagan paket in ukrepe v smeri ogljične nevtralnosti, saj predstavlja priložnost za Slovenijo tako iz okoljskega kot tudi iz gospodarskega in socialnega vidika. Trajnostno naravnano delovanje bo za seboj potegnilo spremembo potrošniških navad, potrošniških preferenc, razvoj okolju prijaznih produktov in spremembe davčnih politik. Zeleni davki bodo lahko spremenili današnje davčne sisteme. Pomemben element bodo tudi finančne spodbude. Pomembno vlogo imajo tudi emisijski kuponi, ki bodo po vsej verjetnosti imeli za posledice dvig cene energentov, transporta in bivanja. Velike izzive čaka predvsem elektroenergetski sistem, ki predstavlja največjega povzročitelja emisij. Gre za vprašanje načina pridobivanja električne energije, drugi izzivi pa bodo še na transportnem delu, pri prenovi stavbnega fonda in novogradnji energetsko varčnih objektov. Postavlja se vprašanje, ali vlagati v povečanje proizvodnje energije ali v zmanjšanje porabe. 

Gospodarstvo s strani države potrebuje jasno definirane cilje, postavitev regulativnih okvirov in ustvarjanje stabilnega in varnega okolja. Poleg jasnih okvirjev je za prehod gospodarstva pomemben tudi čas. Vloga CER je v zagotavljanju dvosmerne komunikacije med gospodarstvom in politiko ter v zagotavljanju podpore gospodarstvu samemu, ki se mora dobro pripraviti na prehod v nizkoogljično družbo. Treba je štartati danes, vendar se ob tem zavedati, da jutri še ne bomo na cilju. Potrebna bo uvedba motivacijskih elementov za tiste, ki morajo to pot še prehoditi in tudi tiste, ki so to pot že prehodili.

Ivo Schmidt iz generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji je predstavil postopek oblikovanja paketa Pripravljeni na 55 in na kakšen način to zapisano strategijo prenesti v dejanja, s katerimi bomo dosegli zastavljene cilje in preobrazbo na področju podnebja, prometa, energetike, obdavčitve in trgovanja. Ob tem je izpostavil ključne izzive in priložnosti, ki jih paket prinaša za Slovenijo. Po njegovih besedah so to prihranki energije, ki jih Slovenija lahko doseže z večjo stopnjo prenove stavb. Veliko je še potenciala pri obnovljivih virih, s čimer bi Slovenija zmanjšala uvozno odvisnost, ustvarila nova delovna mesta in imela še čistejši zrak. Veliko je še možnosti za posodobitev slovenske industrije, veliko potenciala pa je tudi v sektorju prometa, kjer bi večja elektrifikacija privedla do koristi za industrijo. Za vse ukrepe pri zelenem prehodu je Sloveniji namenjenih precej evropskih sredstev. Med drugim 200 milijonov evrov iz sklada za pravični prehod, iz novega socialnega sklada 397 milijonov evrov, iz kohezijske politike 3,1 milijarde evrov, iz skupne kmetijske politike 1,8 milijarde evrov ter iz mehanizma za okrevanje in odpornost prav tako 1,8 milijarde evrov. Seveda pa to še ni vse, saj obstajajo še številni drugi inštrumenti, kot je na primer InvestEU.
Vodja EIB pisarne v Sloveniji Francesco Ferrero je predstavil delo in vlogo EIB na področju zelenih projektov ter njihove energetske in druge zelene projekte, v katere vlagajo, med njimi tudi v Sloveniji. 

Na omizju so sogovorniki iz različnih sfer, tako podjetij kot finančne in svetovalne sfere, predstavili svoje poglede na to, kako ustvariti in financirati zelene projekte ter naložbe za dosego podnebnih ciljev EU s 55-odstotnim neto ciljem zmanjšanja emisij. Strinjali so se, da Slovenija nima druge izbire, kot da postane zelena. Obstajajo različni viri in mehanizmi financiranja investicij, prav tako zakonodaja daje zadostne dolgoročne okvire za izvedbo le-teh. Biti je treba predhodno dobro pripravljen, opremljen s širokim znanjem, ključno pa je, da razmišljaš inovativno.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (2)
maj 2021 (5)
junij 2021 (6)
julij 2021 (4)