Članki

Prosperia: Inovacije energetike '21  

Datum: 7. 10. 2021 Besedilo: Mare Bačnar, Foto: Vladimir Habjan

V ljubljanskem hotelu Union se je zgodil 13. Vrh inovativnih v energetiki, dogodek o prihodnosti zelene transformacije, na katerem se vsako leto znova srečajo inovativni in ambiciozni v energetiki.

Prosperia: Inovacije energetike '21

In zanimivo: Čeprav so inovacije vir blaginje, so zelo pogosto v samem začetku nepriljubljene in običajno najprej naletijo na odpor. To dejstvo je izpostavila tudi organizatorka in moderatorka srečanja Mojca Černelč Koprivnikar in s tem opozorila, kako pomembna je podpora inovacijam. V nadaljevanju smo lahko poslušali več kot 20 zanimivih govorcev.

Dr. Dejan Paravan iz družbe GEN-I, se je vprašal, kaj Slovenija potrebuje, da do leta 2050 dosežemo razogljičenje? Zagotovo je najprej treba razogljičiti energetiko. In to že do leta 2040. Če upoštevamo samo zaprtje termoelektrarne Šoštanj in podaljšanje delovanja NEK, se vrzel med odjemom in proizvodnjo električne energije sčasoma povečuje. Če temu dodamo NEK 2, sicer del težav razrešimo, še vedno pa ostanejo nekatere vrzeli, zaradi česar bo treba poseči po novih zelenih virih, da bo razmerje med proizvodnjo in porabo v prihodnosti ostalo ustrezno. Paravan je predstavil tudi dolgoročne cilje družbe GEN-I. Stavijo na zeleno: okrepili bodo investicije v obnovljive vire (OVE, baterijski hranilniki in aktivacija zasebnega kapitala) in v digitalizacijo (trgovalna platforma, uporabniška izkušnja in IoT platforma). GEN-I bo do leta 2030 prišel iz 600 na 1400 zaposlenih, investiral za 1,3 milijarde evrov, njegova tržna vrednost pa naj bi iz sedanjih 150 milijonov evrov zrasla na milijardo evrov.

Projekt Phoenix sta predstavila Tomaž Dostal iz podjetja Iskraemeco in Uršula Krisper iz Elektra Ljubljana. Gre za projekt povezan z zagotavljanjem kibernetske varnosti v elektroenergetskem sistemu, ki je kompleksen tehničen in informacijski sistem. Investirali bodo v zaščitne sisteme, ki bodo morali biti tudi ekonomsko vzdržni, pri razvoju zaščitnih mehanizmov pa bodo uporabili tudi strojno učenje in umetno inteligenco.

Nastopil je tudi Gregor Goričar iz Elesovega področja za strateške inovacije, ki je predstavil spajanje sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sistemom. Pomemben je sistemski pogled na prihodnost ob morebitni podražitvi energentov, zeleni prehod pa se srečuje s številnimi izzivi: od zagotavljanja razpoložljivosti OVE čez celo leto do medsektorskega načrtovanja in upravljanja elektroenergetske infrastrukture in drugih elementov. Izpostavil je celovit pristop pri brezogljičnem ogrevanju. Pomembni sta strokovna podlaga (sončna energija, biotermalna energija in biomasa), ter organizacija. Treba je spodbujati energetsko preobrazbo, vlagati v razvoj, spodbujati razvoj gospodarskih dejavnosti in razvijati metodologijo

Simeon Lisec iz Telekoma Slovenije je spregovoril o sodelovanju pri izvajanju koncepta E8 družbe ELES v praksi. Mobilnost v naslednjih letih se bo drastično spremenila, pri čemer bo treba uveljaviti koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e -vozil.  S počasnim polnjenjem na zasebnih polnilnicah, ki bodo vključene v elektroenergetski sistem, bomo dosegli dobrobiti za lastnike e-vozil in družbo ter tudi za celoten elektroenergetski sistem. Z informacijskimi spletnimi vmesniki bodo e-vozila povezana v delujoč sistem, ki ne bo obremenjeval elektroenergetskega omrežja.

IoT in celostnih novih rešitev za uporabnike storitev GEN-I se je lotil  David Vidmar iz družbe GEN-I. Izpostavil je pomen dejstva, da je uporabnik po platformah povezan – tako z napravami kot s svojim profilom. Cilj je enostavna uporaba za uporabnika in dobra izkušnja tako polnjenja e-avtomobilov, kot uporabe drugih njihovih storitev.

Tudi tokrat je dogodek popestrila uporaba ti. mentimetra, preko katerega so lahko vsi udeleženci, tako tisti v živo, kot številni preko aplikacije ZOOM sodelovali v anketi in zastavljali vprašanja, na katere so odgovarjali gostje, udeleženci omizja. Dejan Paravan iz družbe GEN-i, Uroš Salobir iz Elesa in Gregor Smolej iz Iskratela, so se v sklopu omizja lotili vprašanja: Kako lahko v podjetju načrtno in sistemsko pospešimo inovacije za zeleni prehod? Uroš Salobir je poudaril, da so inovacije nekaj, kar gre preko trendov – iščejo se rešitve in, ko ne znaš več tega, kar si našel, opisati z besedo, si že na dobri poti. Projekti zahtevajo, da potegneš za sabo ljudi. Inovacije morajo imeti močno podporo vodstva. Kot je dejal, izkušnje kažejo, da imamo v Sloveniji tudi družbe, ki znajo spodbuditi tudi inovativne projekte. Dejan Paravan je še povedal, da se nam na prvi pogled zdi, kot da so inovacije naključne, v resnici pa za večino inovacij to ne drži. (Apple, Google). Treba je delovati sistemsko in vzpostavit okolje, ki bo zagotovilo ugodne pogoje za uspeh. Gregor Smolej, kot upravljalec inovativnosti v Iskratelu, pomaga avtorjem najti pravi razlog za uvedbo njihovih rešitev, ustvarja in kreira tudi delujoči inovacijski stroj. Kot je dejal, je od korporativne strukture  odvisno, kako bo inovacijski stroj deloval.

Videli in slišali smo lahko tudi številne primere, ki so bili predlagani tudi za najboljšo inovacijo 2021. Tako je med drugim Žan Kozan iz Danfosa predstavil inteligentna pogona za regulacijo tlačnih razlik. Andraž Kordeš iz Borzena je razložil prednosti njihove nove rešitve pri zagotavljanju preglednosti na veleprodajnem trgu z električno energijo, Dr. Dalibor Kranjčič je govoril o novemu modelu, namenjenemu dispečerjem Dravskih elektrarn Maribor pri modeliranju verige HE, Dejan Sršen iz Exor ETI pa je predstavil standardno rešitev in inovacijo v zvezi z avtomatizacijo transformatorske postaje na območju Maribora. 
O topologiji plinovodnega omrežja je spregovoril Oton Žlindra z informacijskega sistema PlinNet, Primož Ban z Iskratela je predstavil pametno energetsko tranzicijo, Dik Medvešček Murovec s podjetja GEN-I pa novo rešitev e-polnilne infrastrukture, imenovano Div-ee-ap. Medvešček je na koncu tudi postal zmagovalec letošnjih Inovacij energetike. 
Drugo mesto je zasedel Dalibor Kranjčič, tretje pa Žan Kozan.


Najdražja energija je tista, ki je ni

Konferenca se je zaključila z omizjem, katerega gosti so bili Martin Bratenič, direktor Borzena, mag. Boris Kupec, predsednik skupščine GIZ in direktor Elektra Celje ter Martin Novšak, generalni direktor Gen energije. Dotaknili so se ogromne rasti cen energentov in električne energije. Novšak je mnenja, da so visoke cene na dolgi rok nerealne in bodo zahtevale veliko prilagajanje. Njegova napoved je, da velik porast ne bo zdržal zelo dolgo, vseeno pa se na prvotno nizke cene ne bomo vrnili. Kupec poudari, da je elektroenergetiki v interesu da se poraba električne energije dviguje, povečuje, le tako bo transformacija, torej zelen prehod uspešen, zato visoke cene elektrike pri tem ne bo pomagala. So pa distribucijska podjetja v svoji miselnosti konzervativna. So dojemljivi za spremembe, vendar pa v nobenem primeru ne smejo pozabiti, da morajo vedno biti uporabniki preskrbljeni z energijo. Izjavo Kupec zaključi s hudomišnim stavkom: ''Najdražja energija je tista, ki je ni.'' Novšak doda, da bi Slovenija morala imeti svojih električnih virov vsaj za povprečno samozadostnost. Ni samo cena. Veliko je, da imamo svojo energijo. ''Zdaj ko imamo elektrike dovolj imamo 100 želja, kadar elektrike ni, pa je želja ena sama.''


Na mladih energija stoji

Kljub določenim preprekam so elektro-energiji napovedali svetlo prihodnost. Vsak posameznik ima svojo moč prispevati k boljšemu jutri. Kot odjemalci se moramo zavedati, da se splača postati t.i. ''aktivni odjemalec''. Pomembno je, kdaj uporabljamo energijo. Preko daljinskih odčitovalcev, ki jih je vedno več, na koncu lahko vidimo, ali smo energijo porabljali takrat, ko je splošna poraba najvišja, ali smo ujeli ''zdrav porabniški čas''. Največ pa stavijo na mlade. Bratenič pove, da je pomembno, da se štipendira in podpira že študente z njihovimi inovacijami in magistrskimi nalogami. Evropa leta 55 naj izgleda tako, da bo dobro za zanamce. Zagotovo lahko poskrbimo, da z energenti in energijo ravnamo čimbolj korektno, zeleno. Začeti je treba pri majhnem človeku, v gospodinjstvu in nadaljevati potem naprej. Kljub temu pa doda, da brez velikih sistemov ne bo velikih zgodb. Kupec študentom sporoča, da jih distributerji čakajo z razvojnimi, tehnološkimi in inovacijskimi izzivi,  mlade pa nagovori tudi Novšak, ki se strinja, da zato da lahko energijo trajno izkoriščamo potrebujemo znanje mladih ljudi. Vse to bo temelj bodočega razvoja energetike, za posameznika pa priložnost za zelo velike kariere. V svetu energetike si namreč ne želijo visoke fluktuacije kadrov, kar posameznikom podarja večje karierne možnosti.



Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 20, skupna ocena: 4,5)