Članki

NEP v prizmi dr. Mihaela Tomšiča

Datum: 4. 8. 2011 Besedilo: Miro Jakomin

Najpomembnejši cilj, ki ga zasleduje NEP, je dvojno prestrukturiranje: povečanje učinkovitosti rabe energije in pospešen prehod na OVE.

NEP v prizmi dr. Mihaela Tomšiča

Učinkovita raba energije (URE) in obnovljivi viri energije (OVE) so, kot poudarja dr. Mihael Tomšič, največji izziv slovenske energetike. Z  njim smo se v začetku avgusta pogovarjali o nekaterih aktualnih vidikih Nacionalnega energetskega programa (NEP).

Kateri so po vašem mnenju poglavitni izzivi NEP?

»Osnutek NEP z vsemi spremljajočimi dokumenti - tu imam v mislih predvsem  dolgoročne energetske bilance (glej spletno stran Ministrstva za gospodarstvo!) -preverja možnost sprememb rabe in proizvodnje energije. Priporočena je Intenzivna strategija URE in OVE (kratica: INT).

NEP se pri virih precej ukvarja z električno energijo. Zanimanje je tradicionalno, saj so elektroenergetske naprave drage, drago je gorivo, povprečni izkoristek goriva v termoelektrarnah (na fosilna goriva in jedrska energija) pa je le od 30 do 40 odstotkov.

Tretji izziv, so vplivi energetike na okolje. V ospredju je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (CO2, metan). Vse bolj zahtevno je umeščanje energetskih objektov v prostor. Pritiski na naravo in krajino se ne bodo smeli povečati.

Težave, ki jih pričakujemo na strani oskrbe z energijo, narekujejo čim bolj učinkovito rabo energije in izrabljanje novih, trajnostnih virov.«

Trajnostna raba energije in lokalna energetika v NEP-u pokrivata zelo široko področje. Kaj obsegata?  

»Področje trajnostne energetike obsega pet podprojektov: učinkovita raba energije (URE), raba energije v prometu, obnovljivi viri energije (OVE), lokalna oskrba z energijo in soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE).«

Kateri so glavni cilji podprograma Učinkovita raba energije?

»Cilji so v izboljšanju energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020 in za 27 odstotkov do leta 2030; v zmanjšanju rabe končne energije brez prometa za več kot 7 odstotkov do leta 2020 glede na  leto 2008 in v ničelni rasti rabe končne energije v obdobju od leta 2020 do leta 2030; ter v doslednem uveljavljanju URE kot prednostnega področja  razvoja.«

Na kakšnem modelu so opravljena predvidevanja o prihodnjem razvoju?

»Opravljena so z modelom slovenskega energetskega sistema (MESAP-REES-SLO), ob upoštevanju napredka tehnologij in več primerjalnih strateških usmeritev.«

Kakšna so predvidevanja NEP glede porabe električne energije?

»Na področju električne energije naj bi se poraba v strategiji intenzivnega uvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije (strategije z oznako INT) od izhodiščnega leta 2010 do leta 2030 povečala (le) za 21 odstotkov ali manj kot 1 odstotek letno. To vključuje predviden hitri povratek na predkrizno raven, nato pa počasno rast. Med leti 2020 in 2030 naj bi se poraba električne energije povečala le za 3,5 odstotka, kar je neznatna rast.«

Kako naj bi se spreminjala poraba električne energije po sektorjih?

»Najbolj naj bi rasla poraba električne energije v prometu, do leta 2030, kar za 3,4 krat (električni avtomobili!). Zaradi nizkega izhodišča je količinski prispevek te rasti porabe majhen. V gospodinjstvu in v ostali rabi (storitvene dejavnosti) naj bi se poraba ne povečevala. Zaradi učinkovitejših aparatov naj bi celo nekoliko upadla (ničelna ali negativna rast). Največji količinski porast porabe je predviden v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, in sicer za 45 odstotkov. Vendar tudi to pomeni rast za manj kot 2 odstotka letno.«

Ali so nizke stopnje rasti porabe električne energije možne?

»Nizke predvidene stopnje rasti porabe električne energije bodo na udaru kritik predloga NEP. O možnosti zdržne rasti porabe se lahko prepričamo pri analizi podrobnih tehnologij. Znano je, da je mnogo hišnih aparatov pri enakem učinku lahko tudi za 30 odstotkov manj požrešnih glede energije, razsvetljava pa celo do 80 odstotkov. Preverjanje predpostavk po posameznih tehnologijah, na primer kuhanje, TV, pranje, hladilniki, zamrzovalniki, razsvetljava itd., je pojasnjeno v vladnem Akcijskem načrtu za učinkovito rabo  energije za obdobje 2008-2016 (AN-URE).«

Kateri so glavni sklopi ukrepov URE?

»Kot nadaljevanje in pospešenje sedanjega akcijskega programa NEP predvideva 11 sklopov programov URE, med katerimi so poleg programov, ki ciljajo na nekatere sloje porabnikov (javne ustanove, občutljivi odjemalci) in zakonodajno-organizacijskih ukrepov (označevanje izdelkov, energetske izkaznice), zanimivi programi za izboljšanja v proizvodnji. Predvideno je, da bo do leta 2030 delež elektro-pogonov s frekvenčno regulacijo dosegel 90 odstotkov, da bo takrat od 70 do 80 odstotkov vseh vgrajenih elektromotorjev energetsko učinkovitih po sodobnih merilih, in da bo poraba energije za stisnjen zrak zmanjšana za 20 odstotkov v primerjavi s sedanjim stanjem.«

Kakšen vpliv bo imelo povečanje cen električne energije kot eno izmed gibal učinkovite rabe energije?

»Pričakovano povečevanje cen električne energije bo poleg tehnološkega napredka pri porabniških napravah najbolj vplivalo na manjšo rast porabe elektrike. Tržne cene, ki so sedaj okoli 50 evrov na MWh, se bodo po nekaterih predvidevanjih izdatno povečale. Projekcije cene električne energije, ki jih uporabljajo pri oceni projekta TEŠ 6, so okoli 70 evrov na MWh. V NEP (Bilance - Izhodišča) pa je predpostavljeno, da bi cene elektrike narasle celo na okoli 90 evrov na MWh, brez upoštevanja splošne inflacije.«

Kako je z zagotavljanjem predvidenih javnih sredstev?

 »Povprečno bo za spodbujanje URE letno potrebno okoli 50 milijonov evrov. Tolikšna denarna sredstva so že zagotovljena do leta 2015. Za pozneje se obetajo novi viri, predvsem od usmerjanja denarja iz avkcij za emisijske kupone.

Ocene kažejo, da bodo skupna vlaganja v 20 letih - okoli 1 milijarde evrov javnih sredstev - gospodarsko upravičena s prihranki, še bolj pa s trajnim prestrukturiranjem družbe k manjši porabi energije ob večjem učinku, pa najsi ga merimo v denarnih enotah kot družbeni proizvod, ali z osebnim zadovoljstvom.«

Kaj kaže mednarodna primerjava elektro-energetske intenzivnosti?

»Mednarodna primerjava, opravljena na podlagi podatkov CIA za leto 2005, seznama porabe električne energije in seznama BDP po kupni moči, daje zaupanje v možnost učinkovitejše rabe energije. Slovenija je kljub izboljšavam, ki jih je pospešila v zadnjih desetletjih, energetsko intenzivna. Podatki o elektroenergetski intenzivnosti kažejo, da je Slovenija okoli 25 odstotkov bolj energetsko intenzivna od dežel, s katerimi bi se radi primerjali.

Slovenska poraba električne energije je na prebivalca nad povprečjem EU (za 13 odstotkov), večja je od porabe na Danskem in izdatno večja kot v Italiji ter malo zaostaja za porabo v Avstriji in Nemčiji. Po energetski intenzivnosti (porabi v primerjavi z ustvarjenim družbenim proizvodom) smo za 25 odstotkov nad povprečjem EU in celo 42 odstotkov nad intenzivnostjo na Danskem ali v Italiji.«

Kako pojasnjujete odstopanje Slovenije v primerjavi z drugimi državami?

»Odstopanje Slovenije razlagamo z drugačno strukturo gospodarstva. Razumljivo je pričakovanje, da bomo glede na skope energetske vire želeli strukturo spremeniti. Ali, če pogledamo drugače: v primerjavi z ustvarjenim družbenim proizvodom porabimo za četrtino preveč električne energije. Za prihodnost imajo tudi v drugih državah - članicah EU namen nadalje zmanjšati energetsko intenzivnost, kar je ne nazadnje pogojeno z naraščajočimi cenami energije.«

Kaj bi bilo potrebno po vašem mnenju še upoštevati, da bi načrtovalci in vlada pod streho spravili tak NEP, ki bi dejansko služil nadaljnjemu razvoju slovenske energetike?

»NEP je predlog prestrukturiranja področja energetike in hkrati tudi predlog izhoda iz krize, ki je tudi za Slovenijo predvsem strukturna kriza. Program je izvedbeno zelo zahteven, torej bo zakonodajalec - NEP sprejema državni zbor - moral storiti še kaj več kot sprejeti Resolucijo o NEP. Predlagam sprejem posebnega zakona o izvedbi NEP na področju URE in OVE v skladu z NEP do leta 2030. Z zakonsko močjo je treba predvideti sredstva in odgovornosti za izvedbo programov URE in OVE. Sicer pa menim, da je NEP na strani proizvodnje (s TEŠ 6 ali celo NEK 2), prenosa in distribucije v sedanjem lastniškem in organizacijskem okviru celo neizvedljiv.«  

Miro Jakomin  

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 1)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (2)
maj 2021 (5)
junij 2021 (6)
julij 2021 (4)