Članki

Za dosego zastavljenih ciljev glede OVE se bomo morali še krepko potruditi

Datum: 23. 8. 2011 Besedilo: Brane Janjič

Obnovljivi viri energije naj bi bili številka ena naše energetske prihodnosti, a bo treba za dosego želenih ciljev še mariskaj postoriti.

Za dosego zastavljenih ciljev glede OVE se bomo morali še krepko potruditi

Slovenija si je na področju povečanja deleža obnovljivih virov energije in povečanja učinkovitosti rabe energije zastavila ambiciozne cilje, ki pa jih bo po ugotovitvah mag. Djanija Brečeviča iz Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji težko uresničiti. Vsaj, brez da ne bi hkrati temeljito proučili sedanje razmere in sprejeli nekatere nujne ukrepe tako na zakonodajnem kot finančnem področju.
Cilj, po katerem naj bi v Sloveniji do leta 2020 delež obnovljivih virov v končni rabi energije povečali na najmanj 25 odstotkov in delež biogoriv v prometu na 10 odstotkov, se sicer po ocenah strokovnjakov zdi dosegljiv, a bomo v prihodnjih nekaj letih morali temeljito spremeniti naše ravnanje. Kot pravi mag. Djani Brečevič, je veliko možnosti predvsem na strani povečanja učinkovitosti rabe energije, pri čemer analize kažejo, da je na tem področju še zdaleč največ priložnosti v javnem sektorju.Ta je po zbranih podatkih ta hip med najpotratnejšimi, zato bi bilo smiselno čim prej opraviti skrbne energetske preglede vseh javnih stavb in ustanov ter nato izpeljati ustrezne ukrepe, s katerimi bi zmanjšali sedanje velike energetske izgube. V tem sklopu bi bilo smiselno tudi ugotoviti, kje vse se še uporablja ekstra lahko kurilno olje za ogrevanje in ga nadomestiti s kurišči na lesno biomaso, katere množičnejša uporaba pa je po mnenju mag. Djanija Brečeviča smiselna le, če gre za soproizvodnjo električne energije in toplote. Prav tako bi bilo treba sisteme za pripravo sanitarne vode, ki kot energent uporabljajo dragoceno električno energijo, nadomestiti s sistemi na sončne kolektorje oziroma drugimi sistemi, ki izrabljajo obnovljive vire energije.
Poglavje zase pa je promet, ki ni le velik porabnik energentov ampak tudi velik onesnaževalec. Prizadevanja na tem področju bi vsekakor morala iti v smeri povečanja deleža javnega prometa in uvajanju e-mobilnosti, pri čemer pa bo potrebno ustrezno dograditi tudi elektroenergetsko infrastrukturo. Na drugi strani pa bi bilo smiselno, pravi mag. Djani Brečevič, tudi preučiti do kakšne mere gre sploh spodbujati uporabo biogoriv, saj je uporaba kakovostnih kmetijskih zemljišč, zaradi vpliva na pridelavo in cene hrane, v te namene vprašljiva.

Ustrezne poudarek je treba dati tudi vzgoji in izobraževanju

Doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili z akcijskim načrtom o obnovljivih virih energije in so povzeti tudi v predlogu novega nacionalnega energetskega programa, je po mnenju mag. Djanija Brečeviča pogojeno tudi z uspešno izpeljavo nekaterih dodatnih oziroma spremljajočih ukrepov, pa tudi našo pripravljenostjo, da se zapisanega tudi držimo. Pretekle izkušnje z uresničevanjem zastavljenih ciljev v energetiki so namreč precej negativne, zato je IREET, ki je bil tudi eden od pripravljalcev akcijskega načrta , že ob več priložnostih opozoril, da je programske dokumente in v njih predvidene ukrepe treba dosledno izvajati, drugače želenega uspeha ne bo. V tej luči je, kot poudarja mag. Brečevič, treba okrepiti tudi izobraževalni sistem in usposabljanje na vseh ravneh družbe ter najširšo javnost ozaveščati o pomenu učinkovite rabe energije, prednostih uporabe obnovljivih virov energije in podobno. Prav tako je ključnega pomena, da sproti analiziramo obstoječe sisteme spodbud in jih sproti osvežujemo in prilagajamo dejanskemu stanju, precej pa bo treba storiti tudi na področju izdelave podrobnejših predpisov povezanih z ogrevanjem in hlajenjem prostorov.
IREET je doslej na osnovi analiz dejanskega stanja in izkušenj, ki jih je dobil ob izvajanju nekaterih konkretnih projektov, pristojne organe in ministrstva že večkrat seznanil s poglavitnimi ugotovitvami s terena, pri čemer je bilo doslej nekaj večjih pomanjkljivosti že odpravljenih, nekaj dodatnih ukrepov in izboljšav pa bo treba še izpeljati. Pri tem se kaže kot ena največjih ovir umeščanje objektov v prostor, kjer bo treba zagotoviti skrajšanje in poenostavitev sedanjih zapletenih postopkov.

Brane Janjić

Več o aktualnih dogajanjih na področju OVE v avgustovski številki revije Naš stik.

 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 0, skupna ocena: )
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (2)
maj 2021 (5)
junij 2021 (6)
julij 2021 (4)