Članki

Današnje razmere so priložnost za zagon zelene transformacije

Datum: 17. 12. 2020 Besedilo: Vladimir Habjan

Nadaljevalo se je dvodnevno 12. vodilno srečanje Inovacija energetike ’20, ki zaradi poteka v spletni obliki.

Današnje razmere so priložnost za zagon zelene transformacije

Kot smo poročali že včeraj, so na srečanju, poimenovanem »Energetski vrh inovativnih kaže prihodnost« osredotočili na štiri smernice energetske prihodnosti: novosti shranjevanja energije, vodik, nova vlaganja v infrastrukturo ter združevanje dveh sektorjev - prometa in energetike. Srečanja se je drugi dan udeležilo preko sto udeležencev, govorcev je bilo več deset, med drugim tudi dve omizji.

Da je sistem inovacij gonilo razvoja družbe Siemens, je povedal Aleš Prešern z družbe Siemens Energy in navedel vrsto njihovih primerov iz zgodovine, med drugim tudi plavajočo elektrarno. Njihovo geslo delovanja je: Najboljši način za napovedovanje prihodnosti energije je, da jo oblikujete. Sedanji čas, čas epidemije, je označil za veliko priložnost za zmanjšanje emisij in povečanje vloge obnovljivih virov energije. Visoka sredstva, ki jih nudi Evropska komisija, so enkratna priložnost za še večji zagon zelenega gospodarstva. V družbi Siemens aktivno sodelujejo v trajnostni energetiki, pri čemer imajo inovacije bistveno vlogo.

Letošnje stresno leto je bilo silno inovativno na področju organizacije, poslovnih procesov in priložnost digitalizacije, je na okrogli mizi odločevalcev - inovacije v novih razmerah, povedal Martin Novšak, direktor GEN energije. Naredili so 5-letni korak naprej in nikoli ne bo več tako kot je bilo, pri čemer se je pokazalo veliko novih priložnosti, je povedal Novšak. Kriza je drugačna, kot so bile vse prejšnje, in tudi okrevanje bo potekalo na poseben način. Je pa ta situacija priložnost za zagon zelene transformacije, saj zaposleni delajo od doma, pri čemer gotovo pazijo na porabo energije, kar dviga zavest o pomembnosti tega vprašanja. Slovenija ima po njegovem mnenju dobro izhodišče, ima znanje, mnoge vire energije, med njimi tudi jedrsko, ki je trajnostna energija, kar pomeni, da lahko električna energija igra veliko vlogo v prihodnosti, na primer tudi v transportu.

Današnje stanje vpliva na strukturo zaposlenih, je povedal mag. Jože Bajuk iz Petrola, kajti veliko procesov je možno avtomatizirati. Zato v družbi pričakujejo v 5 do 10 letih spremenjeno strukturo zaposlenih. Marketinški vpliv zelene energije je vse večji, vse to pa vpliva na prihodnost. V Petrolu obstaja precejšnja mešanica energentov, kjer ima nafta še vedno največjo porabo, vendar se zadeve spreminjajo, pri čemer bodo imele inovacije v iskanju mešanice energentov še kako pomembno mesto. Družba se namerava v prihodnosti povezovati s strateškimi partnerji, kajti spremembe bodo eksponentne in bodo terjale akcije.

Aleš Prešern, Siemens Energy, zatrjuje, da je današnji čas - čas priložnosti, ki ga ne smemo zamuditi. Kot največji izziv izpostavlja sodelovanje, kjer moramo preseči ovire in pogledati na zadeve v širšem kontekstu. Evropska komisija nam je dala veliko možnosti, usmeritev je jasna, veliko pa je na mladih, in je vsaka ideja vredna premisleka.

V nadaljevanju srečanja je sledila predstavitev osmih primerov inovacij za zeleno transformacijo, ki so kandidirali za naslov »najboljša inovacija 2020« po izboru udeležencev. 

Hermann Stockinger iz podjetja Easelink je v predavanju »Description of Matrix Charging« predstavil inovativno rešitev polnjenja električnega avtomobila. Polnjenje matrice sestoji iz dveh sestavnih delov: enote vozila, ki je pritrjena na vozilo in infrastrukturne enote na parkirišču. Takoj, ko vozilo parkira nad infrastrukturno enoto na parkirišču, se začne samodejno polniti. Cilj družbe je ponuditi avtomatski sistem polnjenja za različna vozila z največjim obsegom aplikacij. Infrastrukturno enoto sistema je mogoče vdelati v parkirno mesto ali na vrhu parkirišča in odpravlja potrebo po namestitvi stebra za polnjenje in kabelske povezave med polnilno postajo in vozilom.

Inovacijo IBM E power, ki je namenjena izboljšanju energetske učinkovitosti in kakovosti električne energije, je predstavil  Roman Novak iz družbe Energovat, narejena pa je v sodelovanju z Elektro Gorenjska. Rešitev IBM E power zmanjša izgube na električnih vodnikih, izboljša kakovost in faktor moči ter energetsko učinkovitost priključenih porabnikov, stabilizira napetost in tok, uravnoteži električne parametre, podaljša življenjsko dobo porabnikov in spremlja in nadzoruje porabo.

Trajnostni energetsko podnebni načrt Gorenjske (TEPN) je predstavil mag. Anton Pogačnik iz podjetja LEAG (Lokalna energetska agencija Gorenjske). Gre za dokument, ki podpira energetsko učinkovitost in blažitev podnebnih sprememb Gorenjske in je prvi primer TEPN za neko regijo v Sloveniji. Tiče se gospodarskih panog gozdarstva turizma in prometa. Končni cilj je zmanjšanje izpustov CO2 na Gorenjskem za več kot 40 odstotkov do leta 2030 in postavitev nacionalnega Centra trajnostne energije in podnebnih sprememb.

 

V podjetju Interenergo so razvili rešitev za izboljšanje delovnega procesa v enem izmed njihovih sistemov za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, ki vključuje uporabo umetne inteligence. Rešitev je predstavil Matjaž Valenčič. Na podlagi izdelanega programa lahko napovejo ter predvidijo potrebno proizvodnjo toplote za naslednji dan in tako zmanjšajo potrebo po proizvodnji toplote iz kotla na kurilno olje, saj je pred to rešitvijo delovanje tega kotla bilo nujno za obratovanje sistema glede na to, da se biomasni kotel ne zmore prilagajati vsem zahtevam toplovodnega omrežja. Med razvojem rešitve so ugotovili, da lahko rešitev enostavno uporabijo na zelo širokem področju ogrevalnih sistemov in jo bodo ponudili tudi na trgu.

 

Tehnične, operativne in administrativne učinke mednarodnega projekta SINCRO.GRID je predstavil Uroš Kerin z Elesa. SINCRO.GRID je mednarodni projekt koordinirane regulacije napetosti v prenosnih omrežjih družb ELES, Slovenija, in HOPS, Hrvaška. Projekt z namestitvijo klasičnih kompenzacijskih elektroenergetskih elementov, modernih naprav FACTS in uporabo optimizacijskih algoritmov, izboljšuje bilateralno regulacijo napetosti ter izmenjavo jalove moči med omrežjema. S projektom ELES vzpostavlja raven avtonomne regulacije napetosti v prenosnem omrežju in omogoča prihranke pri zakupu sistemskih storitev, pri čemer bo pridobil 450 MVar induktivnih in 100 MVar kapacitivnih zvezno-diskretnih regulacijskih zmogljivosti. Transakcije trga z električno energijo bodo zagotovljene ob večji zanesljivosti in fleksibilnosti.

 

Pametno napravo RAM-1 je predstavil Vid Vončina iz podjetja Izoelektro. RAM-1 je pametna IoT naprava namenjena daljinskemu nadzoru in spremljanju stanja električnih omrežij. Vgrajujejo jo v omrežja za prenos in distribucijo električne energije in pri večjih industrijskih porabnikih električne energije. Rešitev omogoča daljinski nadzor daljnovodov, merjenje na daljavo, ugotovitev mikrolokacije, najbližjo pot do lokacije in še vrsto drugih podatkov potrebnih za ukrepanje.

Informacijsko rešitev podjetja TROIA, ki omogoča vizualizacijo prostorskih in ključnih podatkov in sredstev na terenu v realnem času, je predstavil Matjaž Breznik. Rešitev omogoča lažje vzdrževanje sredstev infrastrukture, izboljša varnost pri delu, poveča delovno učinkovitost, zmanjšuje nevarnost poškodb omrežja in stroške.

Uporabo vodikove celice za uravnavanje omrežja je predstavil dr. Gregor Černe iz podjetja INEA, ki je nastala v okviru projekta Grasshopper. Glavni cilj projekta je izdelava vodikove gorivne celice nove generacije, pri kateri so se fokusirali na čim boljšo cenovno učinkovitost in hitro odzivnost. Inovacija je prispevek podjetja projektu in sicer gre za komunikacijski vmesnik, ki povezuje celico s storitvami elektroenergetskega omrežja, imenovan FCPP2G. Ta omogoča prodajo električne energije na organiziranem trgu, hkrati pa tudi sistemske storitve s prilagajanjem odjema.

Inovacije bodo prispevale k boljšemu delovnemu okolju v družbah

Udeleženci spletnega srečanja so glasovali tudi za najboljšo inovacijo 2020. Tretje mesto sta si razdelila dva nominiranca. Matjaž Valenčič iz Interenerga za inovacijo uporabe umetne inteligence pri proizvodnji toplote za daljinski sistem ogrevanja. Z njo želijo prispevati k prehodu v sodobne, zanesljive, digitalizirane in energetsko učinkovite daljinske sisteme v Sloveniji, ki bodo potem prispevali k zmanjšanju rabe fosilnih goriv ter manjšim izpustom ter posledično prispevali k doseganju nacionalnih in evropskih podnebnih ciljev. Poleg njega pa je tretje mesto zasedel tudi Matjaž Breznik in podjetja TROIA za vizualizacijo prostorskih in ključnih podatkov sredstev na terenu v realnem času.

Udeleženci so drugo mesto namenili Gregorju Černetu iz podjetja INEA za inovacijo uporabe vodikove celice za uravnavanje omrežja pri kateri se okviru projekta Grasshopper hkrati z vodikovo celico naslednje generacije, ki uporabniku ponuja nizke stroške vgradnje ter hitro odzivnost izhodne moči, gradi tudi napredni vmesnik za trgovanje z energijo in ponujanje sistemskih storitev.

Prvo mesto pa je zasedel Hermann Stockinger iz podjetja Easelink za inovativno rešitev avtomatizacije polnjenja električnih vozil. K iskanju te rešitve so jih vzpodbudili rast uporabe električnih vozil, razvoj avtonomne vožnje in želja uporabnikov po čim bolj enostavnem postopku polnjenja električnih vozil.

V nadaljevanju sta dr. Matija Gatalo in Tomaž Bizjak predstavila projekt revolucionarne proizvodnje katalizatorjev za vodikove gorivne celice, ki je na vseevropskem tekmovanju EIT Jumpstarter v kategoriji surovine osvojil prvo nagrado. Projekt prinaša nov nanotehnološki postopek za pripravo katalizatorja, ki omogoča boljšo izkoriščenost platine. S tem so naredili prvi pomemben korak h končnemu cilju – zmanjšanju porabljene platine, potrebne za pogon vozila na vodikovo gorivno celico. Široko uporabo vodikovih gorivnih celic namreč omejuje redkost in posledična visoka cena platine, ki se dandanes v katalizatorju še vedno nahaja v prevelikih količinah.

Le s sodelovanjem smo lahko konkurenčni in močnejši

Srečanje se je zaključilo z omizjem o priložnostih povezovanj za zeleno preobrazbo energetike, na katerem so sodelovali predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob, predsednik uprave Elektro Ljubljana mag. Andrej Ribič in predsednik uprave Elektro Gorenjska dr. Ivan Šmon.

Da bi bilo v Sloveniji več primerov inovacij udejanjenih tudi v praksi, nam po besedah dr. Ivana Šmona manjka kritična masa strokovnih in finančnih resursov, ki so prvi povod, da sploh lahko uspemo. Precej pa je odvisno tudi od okolja, zato so se v konzorciju za zeleno preobrazbo, v katerem sodelujejo že številna podjetja, osredotočili predvsem na to. Po besedah dr. Roberta Goloba imamo sistemski izziv, ker nam kot kolektivu manjka skupni napor, da bi prišli dlje. Velikih sistemov, ki bi sistematično podpirali inovacije proti svetovnim trgom, nam primanjkuje, saj novi sistemi v zadnjih 30 letih v Sloveniji niso nastajali. Žal pa se težko osvaja globalne trge iz Slovenije in hkrati izven sistemov. Na žalost pa Slovenija ni takšno okolje, ki bi spodbujala zagonska podjetja in gospodarske iniciative. Zato prebojne stvari lahko narediš le v povezovanju. Da je povezovanje ključno se je strinjal tudi mag. Andrej Ribič, a ob tem poudaril, da smo kljub močni energetiki in veliko strokovnjakov pri sodelovanju omejeni. Razlog gre iskati v temu, da se zapiramo v svoje vrtičke, namesto da bi poskušali sodelovati. Zato je konzorcij priložnost, da združijo moči, znanje in poskušajo slediti tujim praksam, se prilagajajo, da Slovenija kot majhna država lahko komu drugemu pokaže drugačno pot. Kot je izpostavil dr. Ivan Šmon, elektrodistribucijska podjetja že sicer dobro sodelujejo znotraj GIZ distribucije električne energije, a so spoznala, da sama energetski transformaciji, ki je zelo obsežna, ne bodo kos. To je tudi glavni razlog, da so se distribucijska podjetja vključila v konzorcij. Večina sprememb se bo namreč dogajala ravno na distribucijskem omrežju.

Dr. Robert Golob je prepričan, da je energetika že prevzela glavno vlogo v energetski transformaciji. Hitro se je začelo spreminjati okolje, v katerem je elektroenergetski sistem deloval že sto let, sedaj pa se mora temu okolju prilagoditi. Ravno to je priložnost, da lahko pokažemo vse svoje znanje in najdemo rešitev, ki bo delovala. Pri tem izzivu združujemo področja, ki so v principu pravno ločena in so leta delovala vsako zase. To je tisto, kar bo omogočilo preboj, saj brez sodelovanja ne bomo mogli vpeljati sprememb, ki nam jih nalaga zunanje okolje. Zelena transformacija je točno to. Vemo, da moramo reagirati takoj, odločno in v to usmeriti vse resurse, ki so nam na voljo. In energetika se zelo zaveda svoje odgovornosti in vloge pri tem. Mag. Andrej Ribič je ob tem izpostavil, da se v to vključujejo tudi uporabniki in bo pri njih velik interes, saj bodo profit imeli tudi oni. In to mogoče celo največjega. Nuditi pa jim je treba za to primerno okolje.

Denarja za zeleno okrevanje po epidemiji ni premalo, ampak je problem v tem, da ne pride v prave roke, zato dr. Robert Golob dvomi, da bo rešil zeleno transformacijo in da se lahko zanašamo nanj. Odgovornost je na nas samih. Nas je pa epidemija prisilila, da smo šli v digitalizacijo vsega takoj, kar je dobro, saj ima direktne poslovne učinke v gospodarstvu. Zaradi tega bodo zelena in digitalna podjetja, tudi energetska, iz krize izšla z rastjo, ki ne bo linearna, ampak bo ekspotencialna. Dr. Ivan Šmon se je s tem strinjal, a izpostavil, da se vedno ob krizah pojavi en fenomen, in sicer porast moči v elektroenergetskem sistemu tam, kjer tega niso pričakovali, a so ta izziv uspešno prestali. S tem se je strinjal tudi mag. Andrej Ribič in opozoril da bo krizo v prihodnjih letih, kljub hitri digitalizaciji, gospodarstvo in z njim energetika, vseeno občutilo. Ključno vprašanje ni naš dobiček ampak to, ali bomo na izhodu iz krize bolj pripravljeni za nadaljevanje uspešnih zgodb, je poudaril dr. Robert Golob. Zaradi izkušenj v zadnje letu bo energetika podnebne cilje, ki se bodo še zaostrovali, lahko izpolnila. Zato je lahko energetika tista, kljub pomanjkanju sredstev, vodi zeleno transformacijo, saj imamo znanje in ambicije. Bodoči izzivi so bolj globalni in bolj dolgoročni. Tej poti sledi tudi konzorcij, ki je že dosegel nekatere mejnike in rezultate zato si dr. Ivan Šmon želi, da bi tudi v prihodnje dosegli vse tisto, kar so si zastavili. Dr. Robert Golob si želi, da bi konzorcij razširili na vse deležnike iz različnih področij, saj so odprti za vse tiste, ki delijo njihove vrednote in skupni cilj zelene transformacije. Na tem je treba delati takoj in čim hitreje. Distribucijskim podjetjem je to velik izziv, saj vse večina novih tehnologij in aktivnosti dogaja na distribucijskem omrežju, zato brez njih zelene transformacije ne bo, je poudaril mag Andrej Ribič.

Podjetja bi za to, da bi bila še bolj inovativna in drzna ter dosegala rezultate, ki so si jih zamislila na področju zelene transformacije, potrebovala predvsem spodbudno sistemsko okolje, ki jim bo omogočalo inovativnost in implementacijo tega v prakso, je izpostavil dr. Ivan Šmon. Dr. Robert Golob je dejal, da je treba najprej pokazati kaj znamo, potem pa bomo dobili tudi podporo politike in s tem zagon. Zato nam naj to ne bo izgovor za to, da ne prevzamemo svoje odgovornosti in okolju dokažemo, da se da.

Sogovorniki so omizje sklenili z željo, da bi bilo tovrstnih projektov v prihodnje še več, da bi zaživeli v praksi, prinesli koristi in bi konzorcij kot pomemben akter lahko sooblikoval okolje. Prepričani so, da bo konzorcij s svojim delom lahko regulatornim inštitucijam pokazal rešitve, ki so za bodočnost boljše in jih s tem prepričal, da lahko spremenijo podporno okolje. S tem se bo celotna slovenska energetika spremenila in obdržala svojo vlogo še naprej. (pb) 

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 4, skupna ocena: 5)
PRIKAŽI:
Leto:
januar 2021 (4)
februar 2021 (7)
marec 2021 (8)
april 2021 (2)
maj 2021 (1)